Poletno branje

V šolo s čim manj stresa

Ljubljana, 26. 08. 2019 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
41

Začetek šolskega leta bo za številne starše in otroke vse prej kot brezskrben. Pa ne zgolj zaradi nakupovanja šolskih potrebščin, temveč zato, ker šola pomeni obveznosti, določen dnevni ritem in vzgojne prijeme. In prav vzgoja je vprašanje, ki buri duhove staršev. Pogovarjali smo se s specialnim pedagogom, kako otroke pripraviti na šolske dni in jih soočiti, da prihaja obdobje, ki vključuje naloge?

Težko bi našli dva starša, ki o vzgoji otrok razmišljata povsem enako. Čeprav obstajajo smernice in priporočila, kako čim bolj uspešno krmariti med otrokovimi željami in muhami ter jim na drugi strani postaviti meje in zadolžitve, pa vedno obstajajo dvomi, kako vzpostaviti ravnotežje. Kdaj je nečesa preveč, kdaj premalo?

Otrok lahko doživi prvi šolski dan kot stres, če starši preveč poudarjajo, da se končuje obdobje iger in igrač.
Otrok lahko doživi prvi šolski dan kot stres, če starši preveč poudarjajo, da se končuje obdobje iger in igrač. FOTO: iStockphoto

Zakaj se nekateri otroci veselijo in komaj čakajo, da bodo zakorakali v prvi razred oziroma novo šolsko leto, drugi pa občutijo nelagodje ali celo strah, in to kljub temu da se vsi starši trudijo, da bi jim olajšali vstop v šolski sistem? Specialni pedagog, strokovnjak za vzgojne izzive sodobnega časa Marko Juhant je prepričan, da otroci lahko prvi šolski dan doživijo kot stres, če starši iz dogodka delajo paniko oziroma ga sprašujejo: kako se počutiš zdaj, ko boš šel v osnovno šolo. "Kajti otrok nima pojma, kako naj bi bilo to videti. Nima predstav, saj tega še ni doživel. Če so starši ravnali narobe in mu rekli: zdaj se ne smeš več igrati, moral boš pospraviti igrače, si šolar, moral boš delati, potem je to zanj stres," je bil jasen.

Če pa so starši mirni in otroku kupijo potrebne šolske stvari, ne da bi to pretirano poudarjali, se malce pošalijo in mu povedo, kako lepo je bilo, ko so oni hodili v šolo, potem to ni stres, ampak pričakovanje, je prepričan Juhant: "S pričakovanjem pa je povezan tudi adrenalin in še drugi hormoni, ki otroka pripravijo, da gre z več samozavesti in upanjem v šolski sistem."

Seveda se otroci med seboj razlikujejo in je njihov odziv odvisen tudi od njihovega značaja, vendar Juhant meni, da predvsem v zgodnjih letih njihovo razmišljanje usmerjajo njim pomembne osebe. "To so lahko starši, starejši bratje in sestre, ki jih lahko na primer strašijo, ali pa morda dedek in babica, ki mu sicer želita dobro svetovati, da bi bil čim bolj priden v šoli, a ga na ta način ustrašita. Če pa otrok sliši od starejših otrok, bratov ali sester, kam so recimo oni šli po prvem šolskem dnevu in začne nato spraševati starše: kaj bomo pa mi počeli, ko bom prišel iz šole, ali se bo tudi meni kaj lepega zgodilo … potem je to zopet pričakovanje, preverjanje, izražanje želja. Tak način je pravi, da si otroci za vedno zapomnijo prvi šolski dan po lepi stvari," razmišlja naš sogovornik. Ključno je torej, da starši otrokom šole ne predstavljajo kot izrazite spremembe in ne napovedujejo, da se bo začelo nekaj groznega. "Kajti grozno ne bo, če bo grozno, bo to predvsem za starše, ker bodo zaskrbljeni, in ne zaradi dejanske situacije," je izpostavil.

Za otroka je prvi šolski dan lahko pravi praznik in lep družinski dan.
Za otroka je prvi šolski dan lahko pravi praznik in lep družinski dan. FOTO: Aljoša Kravanja

Ob tem naš sogovornik priporoča, da starši prvošolčka po prvem obisku šole nagradijo. Pa ne z materialnimi stvarmi, ampak s prijetnim doživetjem. "Za otroka je doživetje lahko, da gre ven na sladoled, in ne, da mu ga da mama doma iz posode ali potegne lučko iz hladilnika. Treba je nekam iti," je poudaril Juhant in dodal, da se spomni primera, ko so starši peljali otroka gledat zajčke in si je šolo zapomnil po njih. Po njegovem mnenju je najboljša nagrada doživetje, ki se mora tisti dan porabiti oziroma izteči. To naj torej ne bodo igrače, ki ostanejo.

Da bo prvi šolski dan čim manj stresen za starše

Bolj kot za otroke je prvi šolski dan stresen za starše. Zato jim Juhant svetuje, da se poskušajo čim manj obremenjevati, saj bo dovolj časa, da bodo naredili in popravljali vzgojne napake: "Počasi, previdno! Naj si vzamejo čas in bodo dobre volje, da bo otrok začutil, da so suvereni in ne da je zaradi tega cela panika v družini." Ob tem je še izpostavil, da je dobro, če si čas vzameta oba starša in ga pospremita v šolo, saj je to za otroka pravi praznik, ki ga občuti kot družinski dogodek.

'Za vse življenje velja: kar otrok zmore sam, mora sam'

Za starše je največji problem uravnati svoja pričakovanja, kakšen bo otrok v šoli in kako ter koliko mu pomagati. "Ali bodo dali otroku orodje za pomoč in bodo gradili na njegovih delovnih navadah ali bodo namesto njih delali domače naloge? Ali bodo neprestano bdeli nad njim ali bodo dovolili, da naredi tudi kaj sam? To bo vplivalo tudi na njegovo kasnejše obnašanje v šoli in kako uspešen bo – tako v šoli kot v življenju," je pojasnil Juhant. Meni namreč, da ne zgolj v šoli, ampak na vseh področjih velja, "kar otrok zmore sam, mora sam".

Najslabše je, če starši niso zadovoljni z otrokovim delom in ga ves čas popravljajo.
Najslabše je, če starši niso zadovoljni z otrokovim delom in ga ves čas popravljajo. FOTO: iStock

Ko torej starši ugotovijo, da otrok zmore sam, naj dela sam. Oni naj prevzamejo zgolj vlogo nadzornega organa, pa naj gre za domače naloge ali za učenje. Po Juhantovem mnenju je najslabše, če starši niso zadovoljni z otrokovim rezultatom, razmišlja specialni pedagog: "Mame gredo malo popravit ali pobarvat do konca, če otrok ni dobro pobarval. Otrok se tako navadi, da bodo starši uredili do konca. Veste, to je zelo hitro – trikrat ali štirikrat in otrok že pričakuje, da bo mama popravila. Mnogi starši so hitro v igri in rečejo: če jaz ne naredim, pa ne bo nič z njim. Seveda, vedno manj bo, če bodo delali vse namesto njega. Jaz temu pravim, da se otroci hitro naučijo. Spoznajo in uporabljajo. Učijo se za življenje in vidijo, kako sistem deluje – mama dokončuje stvari, torej ni problema. To je normalno. V otroku ni zlobne želje, da bi izkoristil starše, ampak se učijo in ko prepoznajo stvari, jih začnejo uporabljati."

Kako otroke motivirati za šolo, učenje?

Juhant meni, da v nižjih razredih otrok ne motiviramo, ampak jim damo nalogo. Pri tem moramo biti odločni, popuščanj ni. "Rečemo jim: sedi, delaj! Ni nobene filozofije, kako jih bomo motivirali. Učenje in domače naloge se ukažejo in pika! Tako kot se ne motivira za umivanje zob, ampak se ukaže. To je v istem rangu. Lahko se otrok pritoži babici, ampak to ne zadrži ukrepa, nalogo je treba narediti," je bil jasen sogovornik.

Otroci morajo dobiti delovne navade in se sami zavedati, da je del dneva namenjen šoli, del pa prostemu času.
Otroci morajo dobiti delovne navade in se sami zavedati, da je del dneva namenjen šoli, del pa prostemu času. FOTO: iStockphoto

Na ta način bodo otroci dobili delovne navade. Zavedali se bodo, da je del dneva namenjen učenju, kar bo dobra popotnica za višje razrede, kjer pa je potrebna motivacija, je pojasnil Juhant: "Treba je določiti. Se pravi, organiziramo ostale aktivnosti, tako da damo prednost učenju. Če bomo dali prednost ostalim aktivnostim, bodo otroci uspešni pri ostalih aktivnostih oziroma bodo bolj motivirani zanje. Dokler ne bo težko. Ko pa se bodo začeli težki treningi, bodo rekli: mami, mami, jaz ne bi več hodil, in potem imajo starši zopet problem. Recimo, prvi pogoj, ko otroku kupimo pametni telefon, je, da si vanj namesti alarm: zdaj je na vrsti učenje. Če tega ne naredi, zahtevamo, da ga vrne. Otrok mora vedeti: če bo dobil telefon, bo služil svojemu namenu. Ne da ga bo uporabljal samo za brskanje po spletu, ampak ga bo tudi spomnil, da mora narediti domačo nalogo, kdaj je čas za učenje, kdaj mora iti spat in podobno." Ključno je, da otrok ve, da ima na razpolago prosti čas, na drugi strani pa so šolske obveznosti. Naučiti se mora zapolniti svoj čas na primeren način, je pojasnil pedagog in poudaril, da je pri tem pomemben urnik, ki naj se ga drži.

Ali današnji šolski sistem preveč obremenjuje otroke?

Sogovornik meni, da je to vprašanje predvsem večna žalostinka staršev, ki menijo, da otokom v šoli naložijo preveč. Zdi se mu, da je morda količinsko res preveč snovi, a je prepričan, da je ta premalo zahtevna. Otrok zato, ko dokonča lahko nalogo, doživi samo olajšanje, ne pa zadovoljstva. "Ključ je v težavnosti, delo mora biti težko. Premalo je konkretnih, težkih znanj, ki bi ločile odlične od prav dobrih, dobrih, zadostnih. Danes je tako, da imamo odličnjake, ki nikoli ne bi smeli biti odlični. Na drugi strani je teror odličnosti – če nisi odličen, nisi vreden nič. V resnici pa potrebujemo ljudi, ki bodo odlični frizerji, kuharji, peki. V Ljubljani na primer ni moč dobiti keramikov, ampak bog ne daj, da bi eden od staršev rekel: naj bo pa keramik, ker bo imel delo, in to dobro plačano. Bolje, da je pravnik, ki bo imel v državni službi slabo plačano delo, ampak bo pa pravnik. To je krona na glavi staršev. Ko bomo starši nehali nositi krone, bo tudi drugače," je opozoril strokovnjak za vzgojo.

Marko Juhant meni, da slovenski šolski sistem otrok ne izčrpava, ampak je premalo težavnostno naravnan.
Marko Juhant meni, da slovenski šolski sistem otrok ne izčrpava, ampak je premalo težavnostno naravnan. FOTO: iStock

Za konec je še povedal, kako razmišlja o večni dilemi, ali naj gre otrok v šolo s šestimi leti ali naj počaka leto dni leto, če je rojen ravno v mesecu, ko starši lahko izbirajo. Prepričan je, da je to vprašanje vzgoje, in ne zrelosti otroka. Veliko staršev se odloči, da bodo začetek šolanja odložili, češ da njihov otrok še ni pripravljen zakorakati na pot učenosti. "Rečejo: ni še zrel. V resnici pa otrok ni vzgojen. Po domače povedano, ne uboga na besedo. Če otrok uboga, starši ne razmišljajo, ali je zrel ali ne. Dajo ga v šolo. Če pa ne uboga, rečejo, ni zrel. In kaj se zgodi z otrokom? Ostane še leto dni doma, ne spremeni se nič, sistem ostaja enak. Čez eno leto pride s še bolj utrjenim neprimernim obnašanjem v prvi razred," je strnil misli Marko Juhant.

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (41)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

periot22
26. 08. 2019 13.11
+0
Samo brezvezna nakladanje iz vsake stvari delate paniko v življenju so dobre in manj dobre stvari in iz vsake se nekaj naučimo!
pop greznica
26. 08. 2019 12.48
+2
V današnjem kapitalističnem sistemu najbolje pridejo skozi tisti brez otrok, ki lahko ob plači še dodatno varčujejo za pokojninca. Parkrat na leto na super potovanje, avto, najemnina,cunje, vse štima
nezhy123
26. 08. 2019 12.33
+5
Kdo se je tako z nami ukvarjal v 70ih, 80ih letih, ko smo šli v OŠ?! Pa smo vsi preživeli, se bojim da bolje kot moj mali, ki gre letos v 1.razred... pritiski delajo/delamo starši + odvetniki! Če bi takrat vedela to, kar vem danes... če bi bil človek vedež, ne bil bi revež. Žal je danes najbolj pomembno to, da znamo otroka naučiti braniti se pred nasiljem ( povedati, žal včasih svetujejo tudi učenje borilnih veščin), pa da 4 ni slaba ocena... žalostno. Vsem nam staršem želim, da nam uspe brez tega, pa vendar.... Svet se vrti, žal v neko žalostno smer!
srecnii
26. 08. 2019 12.13
+3
Pranje možganov , včasih so naredil 6 razredov pa so več znal in naredil..en kup vsebine, knjig sam zato da je še več učiteljev lahko zaposlenih, dobr nam gre, res ko titanik, bljek
Intimnanega3
26. 08. 2019 11.29
-1
a zdej bote že za to rdeči alarm prižigal???? sej to ni res ej
Intimnanega3
26. 08. 2019 11.27
+5
fora je ker smo starši bolj v stresu kot otroci
pingvinislo5
26. 08. 2019 10.25
+1
ajoj, kam smo prišli.....a zdj se že pr frocih govori o stresu..?!?! dajte jih zavit v folijo z zračnimi mehurčki, da se revčki slučajno kam ne udarijo. pa eno služkinjo za vsakega, da mu torbo nese, ker je to tak stres in fizično breme da je joj.
Mr Mojo Risin
26. 08. 2019 09.05
+11
Ni problem, da je preveč odličnih oziroma, da so napačni odlični. Problem je, da se bolj ukvarjajo s selekcijo/Gaussovo krivuljo kot z učenjem in izobraževanjem. Nikoli ne omenjajo, da je pri nas pred epidemijo odličnih obstajal nasprotni problem - ljudje, ki niso bili nikoli posebej uspešni v šoli in so jih v osnovnih šolah skušali prepričevat, da so še 4 letne tehnične srednje šole za njih preveč, ki so danes cenjeni strokovnjaki pogosto inženirju, ker za na take študije ni bilo strogih omejitev vpisa med ostalim. Zelo specifičen primer so samouki iz področja informatike, ki niso nikoli končali fakultet in so zaposleni in plačani kot inženirji. Tisti slabo plačani pravniki v javni upravi niso sinovi odvetnikov, notarjev ali sodnikov ampak po možnosti kakega keramičarja, ki otroku lepo razloži, da si celo življenje lomit hrbet pač ni vredno. Tudi odvetnik/notar/sodnik to ve in zato svoje otroke spravi na bolj udobna mesta tako, da za ostale pravnike ne ostane prav veliko bolj prestižnih mest in se tako zadovoljijo na slabše plačanih.
OlalaKokoĐambo
26. 08. 2019 08.45
+22
Ker so ucbeniki, knjige ter zvezki in ostale potrebscine ZELO drage ( samo za eno leto) ,sem se odlocil otroku kupiti osnovno solo .....Je ceneje .... Tako da se pocitnice nadaljujejo.. Lp
Bott
26. 08. 2019 08.33
+50
V šoli te naučijo kako biti ovca.
Justiceiscoming81
26. 08. 2019 08.47
+18
Intimnanega3
26. 08. 2019 11.28
+2
res je, ampak hvala bogu tu nastopimo tudi starši, ki jih podučimo, da ne vse tako kot pravijo v šoli
Zentrum
26. 08. 2019 08.27
+29
Če bi mi danes kdo ponudil sto milijonov evrov, da bi se samo za eno leto vrnil v osnovnošolske klopi, niti pod razno ne bi sprejel.
pingvinislo5
26. 08. 2019 10.26
+6
jaz brez problema sprejmem. ob 13h-14h si frej. 3 mesece počitnic. vsi vikendi frej. nobenega stresa. itd itd.
Zentrum
26. 08. 2019 10.43
+4
Izživljanje učiteljev, pretiravanje z domačimi nalogami, nenapovedane kontrolne in spraševanja, neprestano posiljevanje s posledicami, kaj bo, če ne bo dobrih ocen, noben te ne jemlje resno.... ja, kakšen stres neki.
pingvinislo5
26. 08. 2019 16.30
ojoj, vprašan si lahko. nenapovedano. katastrofa! stres! ogromno domače naloge. ojoj. prepišeš med odmorom in si rešen. edini stres ker te lahko dobi med prepisovanjem. izživljanje profesorjev? ja, po pričevanjih staršev so vsi profesorji grozni, moja osebna izkušnja pa je, da so bili v 15ih letih šolanja praktično vsi korektni do mene. pač če nism znal je bil šut in stvar je bila rešena.
pingvinislo5
26. 08. 2019 16.32
domača naloga in spraševanje VS roki oddaje projektov, tečna stranka, zamujanje s plačilom za opravljene storitve, natempiran urnik, sestanki, delo ponoči doma..... ja ja, šola je grozna.
Zentrum
29. 08. 2019 10.38
Ojoj, oddajanje projektov. Ojoj, tečna stranka. Ojoj, zamujanje s plačilom. Edini stres, ki ga lahko fašeš pri projektih je, če se ne znaš organizirati in delaš vse zadnjo minuto. Ja, po pričevanjih nesposobnih podjetnikov so vse stranke grozne, moja osebna izkušnja pa je, da so bili v 10 letih mojega podjetništva praktično vsi korektni do mene. Pač če mi je stranka zamujala s plačilom, je bil opomin in tožba in stvar je bila rešena. Pa lep dan še naprej.
elrocco77
26. 08. 2019 08.23
+29
Dajte že nehat ustvarjat umetno paniko !!!! Prvi šolski dan ni nikakršen stres za otroke, ker se v naslednjih dneh takoj vklopijo v okolje, novo družbo in jim to ne predstavlja nobenih težav. Edini ki to potencirajo in ustvarjajo tale umetni kaos in paniko so paranoidne mamice, pobabljeni fotri in tupi mediji !!
Da se mene pita..
26. 08. 2019 08.16
-11
Stres mora bit.
tlunar
26. 08. 2019 08.14
+26
Ko na kredo oddam mulce v šoli je najbolje da grem na psihiatrijo,me daje depresija odkar so se počitnice začele prihajajo položnice za šolske potrebščine in cunje-pa pravijo da je brezplačna,ja ko moraš dva spravit v šolske klopi s 220e inv. nadomestila.Hvala in čestitke politika!
matej1111
26. 08. 2019 08.13
+28
Najbolj hudo pa je to, da vsepovsod dajejo nasvete takšni ljudje, ki sami nimajo otrok.
Alenka Molnar
26. 08. 2019 08.37
-1
Kakor jaz vem ima gospod Juhant svoje otroke!
Pikanajlonca
26. 08. 2019 08.06
+18
A so že uvedli nov študijski program pomočnik narodnega Heroja in Partizanska Kuharica, ter uvedli Titovke in Pionirski list ob novem predmetu Juhoslavija, pardon Državljanska vzgoja kjer bodo predavali ti ki so peli Himno v Arabščini v Velenju postavljali dvojezične table in skrivali nezakonitega Arabca v parlamentu ob dejstvu da upokojenci za 40. let trdega dela nimajo niti za protezo, ti lohka otroke, državljane resnično veliko naučijo predvsem pa to da zgledi vlečejo in da Slovenski visoko šolski sistem še za Bosance ni dober.
Robespierre
26. 08. 2019 08.12
+15
Po eni lustni raziskavi, si vecina tamali v ZK in ZDA zeli biti yt influenserjev, vecina kitajskih pa astronavtov. Verjetno bi bilo kr nujno narediti dva koraka nazaj, da lahko potem naredimo korak naprej. Trenutni liberalno-agrikulturni sistem je samo se za stran vreci.
upornik19
26. 08. 2019 08.05
+27
upokojitev pri 75 letih? šolo hodijo da bojo delali do smrti?
Alenka Molnar
26. 08. 2019 08.37
-11
upornik19
26. 08. 2019 09.08
+5
zakaj ne bi ti delala do smrti saj res si že v penzji
Zentrum
26. 08. 2019 09.20
+6
Pa kaj potem? Ven s penzije pa nazaj za tekoči trak. Je več kot očitno zagreta za delo.
Kliko7
26. 08. 2019 08.01
+17
Vse je treba lepo in v rokavicah, ko pa vse konča bo vzel pot pod noge in zapustil tole skorumpirano drzavo!
lumpimonster
26. 08. 2019 07.58
+23
Za otroka je prvi šolski dan lahko pravi praznik in lep družinski dan Hahahahahahah
SadButTrue
26. 08. 2019 07.51
+44
Žal ni več pomoči. Prepozno. Z otrokom se je treba ukvarjati, ne pa samo "če ne boš priden, pa ne bo tablice zvečer". Zbogom normalni svet.
lumpimonster
26. 08. 2019 08.24
+6
Itk ja 10% dejanso pomaga otroku vsi ostali morjo delat da lahko odplačujejo njegov telefom