'Žrtve niso izključene, gospodarski, družbeni in drugi vplivi bi prizadeli celotno Slovenijo'

"Jedrske elektrarne so zelo skrbno projektirane in grajene, zelo skrbno se nadzoruje obratovanje in vse spremembe, zelo pomembni so stalno spremljanje in izmenjava izkušenj po svetu ter nenehno izboljševanje tako na področju obratovanja kot varnosti. Ravno zato je verjetnost za nastanek jedrske nesreče izjemno nizka. Posledice takšne nesreče so zelo različne, v primeru težke nesreče so lahko tudi zelo obsežne z dolgotrajnimi posledicami," pojasnjujejo na Upravi za jedrsko varnost Republike Slovenije.

Kot so pojasnili na Upravi za zaščito in reševanje RS, je odziv na jedrsko nesrečo v NEK po stopnjah nevarnosti določen z načrti zaščite in reševanja, kjer so predvideni in načrtovani načini obveščanja, alarmiranja, radiološkega nadzora, ukrepi in naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki bi jih izvajale sile za zaščito, reševanje in pomoč v NEK, občinah, regijah in v državi: "Vse sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvidene za ukrepanje ob jedrski nesreči se za izvajanje nalog ustrezno opremljajo in usposabljajo. Prav tako so prebivalci, ki živijo na območju v bližini NEK, informirani o nevarnostih in seznanjeni z ukrepi in nalogami zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči." Največji izziv ob morebitni nesreči bi bila pravočasna izvedba preventivne evakuacije prebivalcev iz neposredne okolice NEK, ocenjujejo.

Možnost težke nesreče vsakih 20.000 let

Kot dodajajo na upravi za jedrsko varnost, verjetnost nastanka in poteka nesreče v jedrski elektrarni ocenjujejo z metodologijo verjetnostnih varnostnih analiz, ki temeljijo na identifikaciji možnih začetnih dogodkov ter na določanju zaporedij dogodkov, ki jih vsak začetni dogodek lahko sproži, skupaj s posledicami. Glavni rezultati verjetnostnih varnostnih analiz za oceno verjetnosti pojavljanja jedrske nesreče so verjetnost za poškodbo sredice ter verjetnost, količina in časovni potek radioaktivnih izpustov zaradi odpovedi zadrževalnega hrama.

Tako je izračunana verjetnost poškodbe sredice za NEK 4,26·10-5. To pomeni, da je možnost težke nesreče vsakih 20.000 let, kar je primerljivo z elektrarnami podobnega tipa in starosti drugje. Pri tej vrsti nesreče imamo poškodovano sredico reaktorja, vendar ni nujno, da imamo tudi radioaktivne izpuste. To pomeni verjetnost, da smo prišli do zadnje pregrade, t. j. zadrževalnega hrama. Za obsežno nesrečo mora popustiti tudi ta pregrada in je verjetnost za nesrečo še približno 25-krat manjša.

Če med nesrečo v jedrski elektrarni npr. odpove zadrževalni hram, se lahko v okolje sprosti znatna količina radioaktivnih snovi in potrebni so zaščitni ukrepi za prebivalstvo. Kakšen bo izpust radioaktivnih snovi, je odvisno od mnogih dejavnikov: obsega poškodbe sredice, hitrosti puščanja zadrževalnega hrama in ali gre za suh ali moker izpust. Na koncentracijo in pot radioaktivnih snovi v zraku vpliva tudi vreme. Ker je verjetnost za tako nesrečo enkrat na okoli 500.000 let, je verjetnost ocenjena kot zelo majhna.

Žrtve niso izključene, gospodarski, družbeni in drugi vplivi bi prizadeli vso Slovenijo

Kot pojasnjujejo na upravi za jedrsko varnost, v primeru jedrske nesreče v NEK ne moremo izključiti žrtev, kar pa je odvisno od dejanskega poteka nesreče in izvajanja zaščitnih ukrepov: "Število ranjenih ali bolnih v primeru uspešnih zaščitnih ukrepov bi bilo zelo majhno. Evakuacija je načrtovana za območja znotraj 3 km in 10 km okoli NEK. Notranje območje (3 km) bi bilo evakuirano takoj ob razglasitvi nesreče, drugo območje pa po potrebi. Število za stalno razseljenih ljudi bi bilo odvisno od dejanske kontaminacije oziroma izpusta in bo znano, ko bi bile opravljene ustrezne meritve sevanja. Med vplivi se ocenjujejo gospodarski in okoljski vplivi, vplivi na kulturno dediščino ter politični in družbenimi vplivi. Gospodarski, družbeni in drugi vplivi bi prizadeli vso Slovenijo. Sicer pa imajo jedrske nesreče globalni vpliv na ves svet."

Kot so pojasnili na upravi za zaščito in reševanje, se državna vaja zaščite in reševanja za primer jedrske nesreče izvaja na pet let, NEK izvaja vaje vsako leto, kot državne vaje se izvajajo tudi vaje v regijah, ki so lahko prizadete zaradi nesreče v NEK oziroma so predvidene za sprejem in oskrbo evakuiranih prebivalcev. Slovenija redno sodeluje tudi na mednarodnih vajah, ki jih na temo odziva na jedrske nesreče organizirajo EU, Mednarodna agencija za atomsko varnost in Nato.

Napotke za ravnanje v primeru jedrske nesreče pripravlja NEK v sodelovanju z občinami Krško in Brežice ter Upravo RS za jedrsko varnost in Upravo RS za zaščito in reševanje. Informacija vsebuje osnovne informacije o delovanju NEK, kakšne bi bile posledice v primeru nesreče, načinih obveščenosti o nevarnosti, načinu izvajanja ukrepov zaščite, reševanja in pomoči  (zaklanjanje, evakuacija, RKB- zaščita, zaužitje tablet kalijevega jodida …) in napotkih za osebno pripravljenost na nevarnost.

Način in oblike obveščanja prebivalcev na ogroženem območju, seznanitev z odločitvami o začetku izvajanja zaščitnih ukrepov so natančno določeni v občinskih in regijskih načrtih zaščite in reševanja. Ravnanje in pričakovani odziv prebivalcev je odvisen od razglašene stopnje nevarnosti v NEK in načrtovanih ukrepih zaščite, reševanja in pomoči: "Informacije ob jedrski ali radiološki nesreči bodo občanom posredovane preko osrednjih in lokalnih medijev in na druge krajevno običajne načine. Prebivalci na ogroženem območju bodo o začetku izvajanja zaščitnih ukrepov obveščeni z alarmnim znakom za neposredno nevarnost (alarmirani), čemur bodo sledila navodila za izvajanje ukrepov preko osrednjih in lokalnih medijev oziroma na druge ustrezne načine (npr. razglas)," dodajajo na upravi za zaščito in reševanje.

'Vplivi na habitate bi bili majhni oziroma celo pozitivni'

Zakon o odgovornosti za jedrsko škodo predvideva kritje škod, pri čemer pa naj bi o tem ob nesreči Državni zbor RS sprejel poseben interventni zakon. Vplivi na habitate in vrste, območja posebnega pomena, ekosisteme in podobno bi bili majhni oziroma celo pozitivni zaradi dolgoročne odsotnosti človeških dejavnosti na prizadetih območjih. Prav tako ni pričakovati škode na objektih kulturne dediščine, razen tega, da bi bili nedostopni za obiske in bi bilo njihovo vzdrževanje oteženo. Škoda bi lahko presegla 2,4 % BDP. Politični in družbeni vplivi popolnoma nenadzorovane jedrske nesreče bi bili večji od gospodarskih. Vsekakor so vse posledice težko predvidljive, opozarjajo na upravi za jedrsko varnost.

Najhujši scenarij: srednja stopnja tveganja za območje v radiu 25 kilometrov okoli NEK

Scenarijev, ki so predvideni v Oceni tveganja za jedrske in radiološke nesreče v Sloveniji iz septembra 2018, je več. Geografska porazdelitev tveganja za nesrečo v NEK ob najhujšem predvidenem scenariju je podlaga za načrtovanje zaščitnih ukrepov v primeru jedrske nesreče. Stopnja tveganja v primeru najhujšega scenarija nesreče v NEK je srednja za območje v 25 km okrog NEK, za preostalo Slovenijo je tveganje majhno.

Kot izpostavljajo na upravi za jedrsko varnost, smo se po jedrski nesreči v Fukušimi leta 2011, pa tudi drugod po vsem svetu, lotili analiz podlag za tovrstne ukrepe. Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči je na začetku leta 2014 ustanovila delovno skupino za pripravo podlag ocene ogroženosti za jedrsko nesrečo v NEK. Zaradi večjega previdnostnega principa je delovna skupina predlagala, da se takojšnji zaščitni ukrepi načrtujejo tako kot že pred nesrečo v Fukušimi, v krogu do 10 km okoli elektrarne in da tudi območje predvidenih dolgoročnih ukrepov ostane na 25 km okoli objekta.

Scenarijev je sicer več, a tudi ob najhujšem predvidenem scenariju nesreče v NEK zunaj območja 25 km okrog NEK drugih zaščitnih ukrepov razen t. i. prehrambnih zaščitnih ukrepov ne pričakujemo in ne načrtujemo: "V prvi fazi izvajanja zaščitnih ukrepov se na območjih, kjer bi kontaminacija živil, s poudarkom na mleku in pitni vodi, ali predmetov splošne rabe lahko predstavljala tveganje, uvedejo naslednji ukrepi: prepoved paše živali na prostem in uporaba skladiščene (pokrite) krme; zaščita zalog pitne vode, ki se neposredno napajajo z deževnico; omejitev porabe in distribucije nebistvenih lokalno pridelanih prehrambnih proizvodov, proizvodov, ki so na prostem, proizvodov, pridobljenih iz mleka pašnih živali, deževnice, krme; omejitev distribucije predmetov splošne rabe, dokler se ne opravijo nadaljnje ocene."

Trajanje je omejeno, dokler ne dobimo dovolj zanesljivih meritev na celotnem prizadetem območju, da lahko izvedemo nadaljnje zaščitne ukrepe, dodajajo: "Glavna značilnost naslednje faze je pridobiti natančne podatke o kontaminiranih območjih, za kar je treba opraviti meritve. Prva prioriteta za izvajanje meritev, kjer se meri hitrost doze, obenem pa se jemljejo tudi vzorci zemlje, živil in pitne vode, so naseljena območja, ki niso bila evakuirana, da bi ugotovili, ali jih je treba evakuirati ali preseliti prebivalstvo. Iz meritev živil in pitne vode pa dobimo podatke, ki vodijo odločanje glede omejitev po prehrambni verigi."

'Slovenija na jedrsko nesrečo ustrezno pripravljena'

Na drugi strani je za scenarij jedrske nesreče v tujini stopnja tveganja v Sloveniji majhna. Gospodarski vpliv nesreče bi verjetno bil zelo majhen. Stroški, kot pojasnjujejo na upravi za jedrsko varnost, bi nastali z izvajanjem ukrepov v prehranski verigi (nadzor kontaminiranosti hrane) in zaradi zagotavljanja hrane iz nadomestnih virov. Večjih okoljskih vplivov ali vplivov na kulturno dediščino ni pričakovati. Politični in družbeni vpliv bi bil velik, vendar ne v Sloveniji, dodajajo.

Na upravi za zaščito in reševanje ocenjujejo, da je Slovenija za primer morebitne jedrske nesreče dobro pripravljena: "Odgovornost za varno delovanje in preprečevanje ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče je na upravljavcu jedrskega objekta (NEK), naloga države pa je, da izvaja strokovni nadzor nad delovanjem objekta, ki ga izvaja pristojni organ za jedrsko varnost in inšpekcijske službe, in zagotovi hiter in usklajen odziv v primeru nesreče v Nuklearni elektrarni Krško, kot tudi ob nesrečah v tujini. Ocenjujemo, da smo na jedrske nesreče ustrezno pripravljeni, kar potrjujejo tudi mednarodni pregledi in inšpekcije. Predlagane rešitve v načrtih zaščite in reševanja, skladno z dognanji stroke in ugotovitvami po vajah, dopolnjujemo in z njimi seznanjamo ogrožene prebivalce in javnost."

Napotki v primeru evakuacije za okoliške prebivalce

V načrtih zaščite in reševanja so vnaprej pripravljeni tudi napotki za prebivalce, s katerimi pa je te treba seznaniti vnaprej. V primeru evakuacije ob jedrski nesreči se prebivalcem priporoča, da vzamejo s seboj le najnujnejše stvari:

·osebne dokumente in denar,

·obleko za teden dni,

·pribor za osebno higieno,

·zdravila in recepte in nujne medicinske pripomočke,

·druge nujne življenjske potrebščine.

·s seboj lahko vzamejo tudi hišnega ljubljenčka.