Danes zjutraj malo po 8. uri po lokalnem času je ukrajinska policija vdrla v Hruševsko ulico v Kijevu, kjer so se v zadnjih dneh odvijali praktično vsi spopadi med protestniki in policijo. Skušala je odstraniti barikade, pri tem je prijela večje število protestnikov, hkrati pa so se vneli novi spopadi. Protestniki so namreč v policiste začeli metati kamne in molotovke. Policija je odgovorila s solzivcem in gumijastimi naboji.
Protestniki so se skrili za barikade, ki jih sestavlja tudi prevrnjen avtobus. Eden od policistov je v avtobus vrgel ognjeno bombo, protestniki pa so vzklikali "Morilci" in "Slava Ukrajini". Protestniki so na glavnem trgu zažgali tudi gume in povzročili dodatno zmedo.
Po tem, ko so dopoldne ukrajinske oblasti sporočile, da med spopadi umrli trije ljudje – dva sta umrla zaradi strelnih ran, tretji pa je najverjetneje pade s strehe stadiona nogometnega kluba Dinamo Kiev, ki stoji v bližini prizorišča spopadov – pa se je številno smrtnih žrtev popoldne povzpelo. "Od zdaj velja, da je bilo ubitih pet ljudi. Okoli tristo jih je bilo od polnoči ranjenih," je za opoziciji naklonjeni radio Hromacke povedal koordinator opozicijskih zdravstvenih služb Oleg Musij. Po poročanju novičarske spletne strani Ukrajinska pravda so štirje izmed pet ubitih podlegli strelnim ranam.
Opozicijska voditeljica Julija Timošenko, ki je za zapahi, je spričo smrtnih žrtev protestov nasprotnike vlade pozvala k vstaji zoper predsednika Viktorja Janukoviča. "Kri ukrajinskih junakov se lepi na Janukovičeve roke," je protestnikov sporočila nekdanja premierka.
Varnostne sile pa je Timošenkova, ki sedemletno zaporno kazen služi zaradi zlorabe položaja, pozvala, naj prestopijo na stran demonstrantov. "Ne obremenite svoje duše s krvjo Ukrajincev," je navedla. Meni pa tudi, da bi morala mednarodno skupnost sprožiti "drugo veliko fronto" proti "diktaturi".
Janukovič se je le pogovoril z opozicijo
Ukrajinski predsednik Janukovič medtem skuša umiriti razmere v državi. Še včeraj se ni želel udeležiti sestanka z opozicijo, a zaradi današnjih dogodkov si je premislil in se srečal z opozicijskimi voditelji Vitalijem Kličkom, Arsenijem Jacenjukom in Olegom Tjanjbokovom. Srečanje je trajalo tri ure, v Janukovičevem uradu pa so ga označili za prvi korak v pogajalskem procesu. Podrobnosti niso navedli. Opozicijski voditelji pa so komentirali, da na sestanku niso dosegli nekih konkretnih rezultatov.
Kličko je povedal, da policija namerava danes izprazniti Trg neodvisnosti, in tako je protestnikom sporočil: "Narediti moramo vse, da ne bodo izpraznili trga."
Janukovič je sicer pred srečanjem z opozicijo v izjavi za javnost protestnike pozval, naj ne sledijo "političnim skrajnežem". "Ni še prepozno za ustavitev nasilja in rešitev konflikta z mirnimi sredstvi," je izjavil Janukovič. Svojcem tistih, ki so med protesti umrli, pa je izrazil sožalje.
Vlada očitno točno ve, kdo protestira
Ukrajinci so na ulicah vse od konca novembra lani, ko se je vlada odločila, da z EU ne podpiše pridružitvenega sporazuma. Zadnje proteste je sprožil sporni zakon proti protestniškemu gibanju, ki je začel veljati v torek. Med sprejetimi novostmi je prepoved nepooblaščenega postavljanja šotorov, odrov in zvočnikov na javnih mestih, žaljenje vladnih uradnikov pa je kaznivo dejanje.
Protestniki so v torek zjutraj na svoje mobilne telefone dobili SMS-sporočilo z zapisom: "Dragi naročnik, registrirani ste kot udeleženec množičnih nemirih." A to jih ni prestrašilo in obljubljajo, da bodo kljub temu, da oblasti očitno točno vedo, kdo protestira, na ulicah vztrajali.

Azarov protestnikom grozi, da bodo kaznovani
Premier Mikola Azarov je danes dejal, da so protestniki na ulice pripeljali teroriste, hkrati pa opozoril, da bodo vse "kriminalne aktivnosti" kaznovane. "Teroristi s Trga neodvisnosti so zajeli številne ljudi in jih pretepli. Uradno sporočam, da so to kriminalci, njihova dejanja pa morajo naleteti na odgovor," je dejal. Hkrati je opozicijske voditelje obsodil, da so s pozivi k protestom zanetili krizo in destabilizirali državo. Zanikal je, da bi policisti na protestnike streljali s pravimi naboji.
Večina protestnikov naj bi bila sicer mirna, nasilje pa naj bi izzvala manj znana skrajno desna skupina Desni sektor. "Če provokatorji ne bodo ustavili nasilja, oblasti ne bodo imele druge izbire, kot da v skladu z zakonom uporabijo silo in zaščitijo državljane," je dejal Azarov.
Veliko protestnikov ima na glavah rdeče čelade. Vlada je sicer v zakonu, s katerim je prepovedala zbiranje pred vladnimi poslopji, zapisala tudi, da protestniki ne smejo nositi zaščitnih čelad in ne smejo biti zamaskirani.
EU in ZDA obsojata nasilje
Evropska unija obsoja stopnjevanje nasilja v Ukrajini in poziva obe strani, da začneta pristne pogovore. "Ostro obsojam stopnjevanje nasilja v Kijevu, ki je vodilo do žrtev. Poročila o smrtih številnih protestnikov vodijo do velike zaskrbljenosti," je dejala zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.
Odzval se je tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je obsodil rabo sile, prav tako pa je napovedal možnost ukrepov EU in posledic za odnose med unijo in Ukrajino.
"Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo nedavne omejitve temeljnih svoboščin, kot so svoboda izražanja in medijev," je zapisal predsednik komisije in dodal, da je EU zaskrbljena nad potjo, ki jo je Ukrajina s temu ukrepi ubrala. "Še naprej bomo pozorno spremljali razmere v državi ter presojali o morebitnih ukrepih EU in posledicah za naše odnose," je še dodal Barroso.
Ameriško veleposlaništvo v Ukrajini pa je sporočilo, da so za nekatere ukrajinske državljane zopet uvedle obvezno vizo. "V odgovor na dejanja proti protestnikov novembra in decembra lani, je ameriško veleposlaništvo obudilo vize za številne Ukrajince, ki so povezani z nasiljem," so zapisali v izjavi. Za zdaj niso imenovali še nikogar, so pa dodali, da razmišljajo še o nadaljnjih ukrepih zoper odgovorne za trenutno nasilje.
Rusija obsodila "vmešavanje tujine" v ukrajinske zadeve
Rusijo medtem moti vmešavanje tujine v notranje zadeve Ukrajine. "Ukrajinske legitimne oblasti se soočajo z zunanjim vmešavanjem v njihove notranje zadeve," je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin. Pri tem je imel v mislih kritične izjave iz ZDA in EU.
Dejal je tudi, da "ekstremističen del opozicije hudo krši ukrajinsko ustavo". Prepričan je, da je treba najti rešitev, ki bo omogočila normalizacijo razmer. "Kar se dogaja, ne more biti označeno za normalen političen proces," je dodal.
KOMENTARJI (586)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.