Policist vas oglobi, vi pa se s kaznijo ne strinjate. Kaj zdaj?

Ljudje smo zaznamovani s slabimi izkušnjami, ki nas spremljajo skozi življenje. Še huje pa je, če nam te izkušnje omajajo zaupanje v odgovorne osebe, kot so policisti. Medijem je pisala bralka, ki je minulo soboto doživela neprijetno izkušnjo. Ustavila sta jo policista, ki sta trdila, da njeni sopotnici nista bili privezani. Zato sta dobili globo v višini 120 evrov. Bralka vztraja, da se jim je zgodila krivica, saj naj bi bili obe ženski privezani. To so skušale dopovedati tudi policistu, a jim ni verjel.

Na PU Ljubljana smo povprašali, kaj lahko nekdo, ki je dobil globo, pa se z njo ne strinja, saj je prepričan, da mu jo je policist napisal po krivem, sploh stori. Kot pojasnjujejo na policiji, policisti prekške ugotavljajo neposredno, se pravi na podlagi lastne zaznave, s pomočjo tehničnih sredstev, kot so merilniki hitrosti, in posredno, se pravi na podlagi prijav tretjih oseb, kot so oškodovanci, priče itd. Dodajajo, da v primerih, ko je prekšek ugotovljen neposredno na kraju, policist kršitelja seznani s prekrškom ter v nadaljevanju izvede ustrezen ukrep. To pomeni, da mu izda plačilni nalog, obdolžilni predlog itd. Če menite, da ste bili kaznovani po krivem in se z ugotovitvijo policista ne strinjate, lahko zoper ukrep uporabite vsa razpoložljiva pravna sredstva. V primeru globe za neuporabo varnostnega pasu je to zahteva za sodno varstvo, o kateri v nadaljevanju odloča pristojno sodišče.

Za izdanih 24.848 plačilnih nalogov vloženih 980 zahtev za sodno varstvo

Policisti PU Ljubljana so v prvih devetih mesecih leta 2013 ugotovili 10.206 kršitev neuporabe varnostnega pasu, v enakem obdobju 2012 pa 11.088. V prvi polovici letošnjega leta je PU Ljubljana izdal 24.848 plačilnih nalogov, v enakem obdobju lani pa 24.826. Gre za kršitve prometne zakonodaje in postopke policije po zakonu o prekrških.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo vloženih 980 zahtev za sodno varstvo zaradi izdanega plačilnega naloga (izdanih je bilo 24.848 plačilnih nalogov). V enakem obdobju lani pa 676. Podatkov o tem, kako je bilo v zahtevah za sodno varstvo odločeno, pa na policiji nimajo.

To pa je ključni podatek, če želimo vedeti, kako uspešni so pritožniki zoper odločitev policista. Ali rek, da je policistova beseda alfa in omega, še vedno drži. Če že imamo pravna sredstva, da se pritožimo zoper izrečeni ukrep, pa imamo sploh realne možnosti, da nam bo kdo prisluhnil, nam verjel? Hkrati pa se je treba zavedati, da se bodo vedno našli tudi takšni, ki bodo poskušali ta ukrep izkoristiti.

Če se ne strinjate z globo, lahko ugovarjate

Na policiji so jasni. Vsakdo, ki se ne strinja z globo, ima možnost, da vloži zahtevo za sodno varstvo na pristojno
sodišče. Prav tako lahko vsakdo, ki meni, da so mu bile kršene človekove pravice, poda pritožbo na delo policistov.

"V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Pritožba se lahko vloži v 45 dneh od dneva, ko naj bi policist z dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog pritožniku kršil človekove pravice ali temeljne svoboščine," piše na spletni strani notranjega ministrstva. Podrobnosti preberite tukaj. 

"Za nikogar ni prijetno, ko prejme kazen, globo ali ko je soočen z dejstvom, da bo njegov primer odstopljen sodišču v nadaljno obravnavo. V izogib zlorabam sistema je v Sloveniji omogočeno sodno varstvo. S primeri se ukvarjajo sodišča, ki pretehtajo dokaze, ki potrjujejo obstoj elementov prekrška in dokaze kršiteljev, ki spodbijajo ugotovitve državnih organov," pravi tiskovni predstavnik PU Ljubljana Vinko Stojnšek.

"Na splošno velja, da so policisti pogosto izpostavljeni grožnjam, grožnjam po medijski izpostavljenosti, izsiljevanju, pritiskom, žalitvam in izgovorom, vse z namenom doseči
drugačno odločitev policista, kot mu na podlagi pooblastila daje zakonodaja," opozarja Stojnšek in dodaja: "Po drugi strani pa vodstva policijskih enot, policijskih uprav skozi nadzore, izobraževanja in pogovore skrbijo za to, da se policisti držijo načel zakonitosti, enakosti obravnave in da pri izvajanu policijskih pooblastil ne prihaja do kršitev temeljnih človekovih pravic."

Od 218 obravnavanih pritožb le 28 utemeljenih

Ministrstvo za notranje zadeve je konec oktobra letos pripravilo informativno brošuro, v kateri pojasnjujejo, kaj je pritožbeni postopek nad delom policije in kako poteka. Z izdajo brošure želijo predvsem informirati prebivalce o tem, kdaj dejansko pomeni, da je policist z izvajanjem policijskih pooblastil ali nekorektnim postopkom neupravičeno posegel v pravice in temeljne svoboščine posameznika. Vsako nestrinjanje z ravnanjem policista namreč še ne pomeni, da je ta prekoračill svoja pooblastila, opozarjajo na ministrstvu in dodajajo, da pritožba še ne pomeni samoumevne razveljavitve postopka ali možnosti izogibanja plačilu kazni za domnevno storjeni prekršek.

Leta 2011 so prejeli 627 pritožb, v letu 2012 pa 479 pritožb zoper delo policistov. Na seji pritožbenega senata je bilo v letu 2011 obravnavanih 227, v letu 2012 pa 218 pritožb. V letu 2011 je v 27, v letu 2012 pa v 28 primerih senat odločil, da je bila pritožba delno ali v celoti utemeljena.