Jeraj: Zakon velja in se bo tudi izvršil, Premk: Zakon je bil vsiljen

Po sprejetju zakona o pokopu žrtev povojnega nasilja je jasno, da bo država zadevo izpeljala ne glede na pomisleke in nasprotovanja, ki prihajajo iz dela politike in lokalnega okolja. Kot poudarja Alenka Jeraj, je zakon dokončen in zavezujoč.

"Zakon velja in se bo tudi izvršil. Te žrtve bodo pokopane na Žalah," je bila jasna.

Po njenih besedah so v preteklosti obravnavali tudi druge možnosti, vendar so se izkazale za neprimerne ali neizvedljive. Spominski park Teharje na primer še ni dokončan: "Kostnica ni bila nikoli narejena in teh ljudi sploh nimaš kam pokopati. Spomnimo se tudi, da žrtev iz Hude jame ni bilo mogoče pokopati na Teharjah, ampak so bile pokopane v Mariboru," je spomnila.

Odločitev za Ljubljano po njenem mnenju temelji tudi na željah svojcev. "Vedno, ko govorimo o pieteti in ravnanju s pokojnimi, moramo vključiti tudi svojce. Ti so večkrat povedali, da želijo pokop v Ljubljani, ker je to glavno mesto, srce Slovenije."

Martin Premk je do takšne razlage bolj zadržan. Po njegovem mnenju odločitev za Ljubljano ni bila rezultat širokega soglasja. "Ne vem, koliko in kateri so ti svojci, ki vztrajajo pri Ljubljani. Še lansko leto so se omenjali tudi Brezje, Kočevje in drugi kraji, pa takrat ni bilo govora o zastrupljeni zemlji," je dejal.

Vztraja, da je bila odločitev o pokopu žrtev v Ljubljani sprejeta brez potrebnega širšega soglasja. "Pokop v Ljubljani je bil vsekakor vsiljen, brez širšega soglasja vseh," je poudaril.

Na te očitke je odgovorila Jerajeva, ki zavrača trditev, da bi bila odločitev sprejeta brez podpore. "Kolikor je meni znano in glede na vse pogovore, ki so potekali tudi pri predsednici republike, s tem ni imela težav, prav tako ne marsikdo drug," je pojasnila.

Poudarila je, da pobuda za ureditev pokopa ni prišla iz politike, temveč od svojcev žrtev. "Svojci, ki jih predstavlja Nova Slovenska zaveza – društvo, ustanovljeno leta 1991 –, so se obrnili na nas s to jasno željo. Te zahteve smo nato vključili v zakon."

Premk med drugim tudi pojasnjuje, da je zakon sprejet z rešitvami, ki jih bo težko uresničiti. "Ta zakon je bil vsiljen in vsebuje neizvedljive določbe. Ne gre samo za Ljubljano, tudi roki za DNK-analize so nerealni. Menim, da zakon v praksi ne bo rešil ničesar."

Jerajeva je ob tem prav tako spomnila na pomen 17. maja kot dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. "Datum je bil izbran že v času vlade Janeza Janše, ker se je 17. maja 1942 zgodil prvi večji pomor civilistov – pokol Romov v Iškem vintgarju, kjer je bilo ubitih 53 ljudi, med njimi 25 otrok."

Čeprav prejšnja vlada datuma ni podpirala, je zakon kljub temu dobil podporo, tudi ob sklicevanju na resolucijo Evropskega parlamenta iz leta 2025, dodaja.

Druga pomembna tema je bila novela zakona, ki ukinja avtomatsko plačevanje sindikalne članarine prek plače. Jerajeva zavrača očitke, da gre za obračunavanje s sindikati. "Sindikati imajo svoje člane in člani naj sami plačujejo članarino."

Ob tem je opozorila tudi na vprašanje zasebnosti. "Članstvo v sindikatu je osebna okoliščina. Marsikdo ne želi, da je to javno znano, plačevanje prek plače pa to skoraj razkrije."

Premk je nasprotno prepričan, da gre za pritisk na sindikate. "Saj se vsak sam odloči, ali je član sindikata ali ne. Če si član sindikata, je prav, da je plačevanje urejeno. Zdaj pa se to na vse načine poskuša onemogočiti. To razumem kot maščevanje sindikatom."

Jerajeva te očitke zavrača. Po njenih besedah je namen ukrepa predvsem razbremenitev delodajalcev. "Delodajalce razbremenjujemo, kot smo obljubili. Ves čas opozarjajo, da imajo preveč administrativnih ovir, in to je ena izmed nalog, ki je ne potrebujejo več opravljati za nekoga drugega," je poudarila.

Ob tem je dodala, da delodajalci že zdaj skrbijo za plačevanje številnih drugih obveznosti. "Delodajalci plačujejo tudi vse druge prispevke, ne samo za sindikate," je še dejala.

Ob koncu sta sogovornika spregovorila še o predlogu testiranja poslancev na prepovedane substance. Jerajeva je poudarila, da to ni nova ideja.

"Mi smo to že večkrat predlagali, pa ni bilo podpore. Zdaj je predlog del koalicijske pogodbe."

Premk je prav tako podprl testiranje. "Naj se ne testira samo na droge, ampak tudi na alkohol in druge substance – tako kot velja za številne druge poklice," dodaja.

Jerajeva s tem nima večjih zadržkov. "Vsaj testiranje na droge smo že dolgo zagovarjali. V preteklih mandatih je bilo včasih kar očitno, da je kdo pod vplivom alkohola ali drog."