Po mnenju predsednika Slovenske matice dr. Joža Mahniča je omenjeno delo sad dolgoletnih stikov s poljsko kulturo. Od ustanovitve matice leta 1964 so na svetlo pomagali več prevodom poljskih klasikov v slovenščino in obratno. Pri izdaji Konrada Wallenroda, ki so ga predstavili v sredo v frančiškanskem samostanu na Brezjah, so se morali še posebej potruditi, saj tržne razmere na slovenskem založniškem trgu niso naklonjene nekomercialnim projektom, zato je bila pomoč Društva slovensko - poljskega prijateljstva in založnika Belard zelo dragocena.
Adam Mickiewicz se bo besedah dr. Nika Ježa s filozofske fakultete uvršča med evropske klasike, kot sodobnika ga lahko postavimo ob bok Prešernu, prevedeno pesnitev s podnaslovom zgodovinska povest iz litvanske in pruske preteklosti pa primerjamo s Krstom pri Savici. Podobno kot Prešeren, morda nekoliko bolj silovito, se tudi Mickiewicz skozi pesniško besedo ukvarja z vprašanjem identitete naroda. Rojen na območju blizu današnje Litve, je pravi primer romantičnega brezdomca, saj nikoli ni živel v domovini, ker so si Poljsko njegovega časa, podobno kot Slovenijo, lastile velike sosede.
