Pharova sredstva - prvič jih je za to področje Slovenija dobila v letu 1997 - so namenjena predvsem izgradnji institucij in investicijam, predvsem v nujno opremo, je še povedal van der Linden. V okviru izgradnje institucij so po Bohinčevih besedah potekali predvsem programi twinninga: od sedmih na področju pravosodja in notranjih zadev sta dva enoletna programa pomoči partnerske države članice kandidatki v obliki prenosa znanja že zaključena. Finančna sredstva za naložbe pa se porabljajo predvsem za opremo, nujno za uspešen nadzor na meji, v prvi vrsti za informacijsko in telekomunikacijsko opremo ter tehnično opremo za nadzor meje. Prvo opremo je Slovenija začela prejemati letos.
Sredstva iz letošnjega programa Phare, šlo bo za okrog šest milijonov evrov, bodo v celoti namenjena investicijam, ob omenjeni opremi pa bo 2,5 milijona evrov zagotovljenih tudi za izgradnjo dveh objektov, je danes tudi povedal Bohinc. In sicer bo šlo 1,55 milijona evrov za postavitev azilnega doma ter milijon evrov za center za tujce. Po Bohinčevih besedah pa je ministrstvo sodelovalo tudi v nekaterih drugih Pharovih programih, in to Enfopolu, ki ga je vodilo Združenje evropskih policijskih šol, programu usposabljanja na področju migracij in azila, ki sta ga pripravila nemški zvezni urad za begunce in UNHCR, ter programu Train the trainers, katerega namen je usposabljanje bodočih predavateljev s področja EU.
Minister pa je danes tudi spomnil, da je Slovenija v okviru priprav na vzpostavitev schengenske meje konec maja sprejela schengenski akcijski načrt, operativni program ukrepov, ki jih mora Slovenija uresničiti za popolno uveljavitev schengenskega pravnega reda in tehničnih standardov za nadzor bodoče zunanje meje EU. Program, ki je že poslan Bruslju, je bil še ena zadnjih zavez, ki jih mora Slovenija izpolniti v okviru pristopnih pogajanj z EU za področje pravosodja in notranjih zadev. Minister zato pričakuje, da bo Slovenija med prvimi kandidatkami, ki bodo sklenile pogajanja za to poglavje pravnega reda EU, in sicer še v letošnjem letu.
Ob tem pa je Bohinc poudaril, da bo Slovenija schengenski akcijski načrt v celoti izvedla šele do konca leta 2004, saj lahko v schengensko območje vstopi najprej leta 2005. Kar se prilagajanja zakonodaje oziroma prevzemanja pravnega reda EU za področje pravosodja in notranjih zadev tiče, pa bo Slovenija pripravljena na članstvo do konca leta 2002, kot je predvideno v nacionalnem programu za prevzem obvzenosti članstva, je dejal minister.
Bohinc je danes še spomnil, da je notranje ministrstvo pri vzpostavljanju schengenske meje pristojno le za kadrovske rešitve in opremo za izvajanje nadzora, medtem ko je za finančno izjemno zahtevno izgradnjo objektov na tej meji in vzpostavitev celovitega nadzora pristojna ministrska koordinacija pod vodstvom ministra za evropske zadeve Igorja Bavčarja. Kar se kadrovskih rešitev tiče, ministrstvo do leta 2005 načrtuje zaposlitev še 1887 policistov za izvajanje nadzora na meji in drugih nalog, povezanih s schengensko mejo. Natančnih odgovorov, koliko sredstev bo potrebnih v ta namen, še ni, medtem ko bo skupen slovensko-evropski vložek v opremo, institucije in izobraževanje po ocenah z ministstva znašal okrog 18 milijard tolarjev.
