Ljubitelji grozljivk prisegajo, da je bil najboljši film tega žanra doslej prav originalni Izganjalec hudiča iz leta 1973.
V kinodvorane pa po dveh dokaj neuspelih nadaljevanjih prihaja četrti del, Exorcist: The Beginning oz. t. i. 'prequel' v katerem bo predstavljena predzgodba, ki se dogaja 30 let pred dogodki v prvem filmu. Pri gledanju prvega filma mnogi, ki se jim je zdel preveč grozljiv, niso zdržali do konca. Legendarni Šved Max von Sydow je upodobil očeta Merrina, ki se za dušo 12-letne deklice spopade s hudičem.
Na filmska platna torej spet prihaja čisto zlo. Z mračnimi silami se spopade izganjalec hudiča, oče Merrin, ki ga je tokrat upodobil prav tako znani Šved, Stellan Skarsgård. Oče Lancaster Merrin je spričo grozot, ki jih je videl med drugo svetovno vojno izstopil iz duhovniškega poklica. Odloči se za poklic arheologa. Leta 1949 vodi izkopavanje ostankov primitivne krščanske cerkve v vzhodni Afriki. Pod skrivnostnim svetiščem odkrije ostanke veliko starejše kripte. Ob odprtju se znajde iz oči v oči s hudičem. Blaznost se kot blisk razširi med domačine v bližnji vasi in britanske vojake, ki nadzorujejo izkopavanje. Merrin lahko dogajanje le nemočno opazuje. Poleg tega, da je Merrin izgubil vero v boga, ga v svoj obstoj zelo nazorno prepričuje hudič.
Zgodba o izganjalcu se je pričela konec štiridestih let v washingtonu. Pripoved o domnevno resničnem izganjanju hudiča je prišla na ušesa študentu Williamu Petru Blattyju, ki je o tem napisal zgodbo. Avtorju je šele v začetku sedemdesetih uspelo prepričati založnike, da je njegovo delo vredno objave. Knjiga je takoj pristala med najbolj branimi. Na filmsko upodobitev ni bilo potrebno dolgo čakati. Gledalci so že za božič 1973 množično drli v dvorane, mnogi pa so jih zaradi grozljivih prizorov zapustili.
Veliko ljudi je trdno prepričanih v obstoj hudiča. Najbolj vraževerni na pomoč pokličejo izganjalce ob vsakem nenavadnem vedenju bližnjih, kar pa se je že večkrat izkazalo za zelo nevarno. V Ameriki je umrl osemletni deček, ko ga je sorodstvo ob pomoči duhovnika poskušalo z molitvami odrešiti pred zlim duhom. Med obredom so dečka držali za roke in noge in ga pokrili s pregrinjalom. Nato so ga obkrožili, nanj položili roke in molili za njegovo odrešitev. Reševalce so poklicali šele, ko so ugotovili, da fant ne diha več. Z vprašanjem ali zle sile resnično živijo med nami, sta se ukvarjala tudi glavna igralca tokratnega filma.
Med snemanjem so imeli občutek, da prekletstvo resnično visi nad celotno ekipo. Nič ni potekalo tako kot bi moralo.
Na vmešavanje višjihih sil je opozarjalo tudi dejstvo, da so morali film posneti dvakrat. Prva verzija pod vodstvom režiserja Paula Schraderja se šefom studia ni zdela dovolj prepričljiva in grozljiva, zato so delo zaupali Harlinu. Igralci so morali vse prizore posneti še enkrat.
Kino premiera najnovejšega Izganjalca je bila konec avgusta v Los Angelesu, drugod po svetu pa se bo zvrstil do novega leta. Gotovo bo težko tako uspešen kot prvi film, ki je pred dobrimi 30-imi leti od desetih nominacij dobil dva oskarja.
