Še pred slabim letom je slovenski državljan s povprečno plačo kupil 920 litrov neosvinčenega bencina. Danes si lahko s povprečno plačo kupi 738 litrov. Dražji naftni derivati v osnovi za slovensko ekonomijo ne pomenijo nič slabega, saj obstajajo empirične raziskave, ki potrjujejo racionalnejšo rabo energije in ugodne vplive na rast bruto domačega proizvoda. Negativna posledica, ki jo opazi povprečen Slovenec so višje cene. Vsaj kar se tiče bencinov, naj bi prišlo vsaj do stabilizacije cen.
Letos je, glede na inflacijo, zelo neugodno leto. Naenkrat se je ujelo skupaj nekaj neugodnih trendov. Poleg destabiliziranega naftnega trga je tu še izredno močan ameriški dolar, ki zvišuje uvozne cene, kar se pri odprtem gospodarstvu hitro pozna na inflaciji.
Kot kaže, se oba negativna trenda se kot kaže umirjata. Če bo se bo trenutna cena nafte obdržala, bo čez slabe dva tedna prišlo do pocenitve. V tem času je namreč prišlo tudi do oslabitve ameriškega dolarja. Gospodarski kazalci so končno pokazali, da ameriško gospodarstvo, v primerjavi z evropskim, le ni tako neprimerljivo uspešnejše. Trenutno višja slovenska inflacija glede na okoliščine ni tako zaskrbljujoča in ekstremna. Problem bo nastal, če se bo vgradila v dolgoročnejša pričakovanja. Tu pa mora nastopiti vlada z ustreznim, sicer zelo nepopularnim, zategovanjem.
