"Delo na televiziji ni običajna služba, je nekaj posebnega. Pri nas je veliko služb takšnih, kjer si v pogonu 24 ur na dan. Ves čas si v službi. Če ne fizično, pa z glavo, z mislimi," je o delu na televiziji povedal Jure Rot, ki kot producent skrbi predvsem za športne vsebine. Šport je del njega, z njim je odraščal in tudi v prostem času se udejstvuje v različnih športnih aktivnostih. Med drugim je predsednik Kluba malega nogometa v Kobaridu, od koder tudi prihaja.
A Jure svoje kariere na POP TV ni začel v športnih vodah. Pred tem je bil del informativnega programa, tik preden so ga premestili v športno uredništvo pa je vsa leta sodeloval pri oddaji Trenja, ki jo je vodil Uroš Slak. A želja po športu je bila močnejša in leta 2009 je končno našel svoje poslanstvo. Kaj pa je v resnici njegovo delo? "Čeprav si, na hitro povedano, deklica za vse, mi je moje delo všeč ravno zato, ker je razgibano. Vsak dan je nekaj novega, prihajajo novi izzivi, novi projekti in vsak projekt je drugačen," svoje delo začne opisovati Rot in nadaljuje: "Kot producent moraš poskrbeti za novinarje, ki so na terenu. Treba je poskrbeti, da ima ekipo, da je urejena logistika, opremo je treba naročiti, pa seveda se ukvarjam tudi s financami našega oddelka, s pogodbami in raznimi partnerji, agencijami. Na rednem seznamu opravil so pogajanja s partnerji in agencijami ter seveda na koncu je prav na producentu, da sprejme končne odločitve. Sem pa sam toliko vpet v šport, da v uredništvu z veseljem pomagam tudi vsebinsko."
Pove, da je televizija magnet, ki te potegne vase in od katerega si lahko po tolikih letih tudi odvisen. Marsikateri televizijec si ne predstavlja, da bi opravljal kakšno drugo delo in eden takšnih je tudi Jure. A ne le, da ima svoje delo rad, tu se izpolnjujejo tudi njegove želje iz otroštva. Da lahko sodeluje pri največjih športnih zgodbah v Sloveniji, je zanj pravi privilegij: "Jaz sem po srcu športni navdušenec, to izhaja še iz družine. Že od malih nog smo gledali vse športne prireditve, spremljali uspehe naših športnikov in gledali ves šport po televiziji."
Zmaga slovenske reprezentance na Eurobasketu 2017: To je bil en čustveni vrtiljak
Projekti, pri katerih je Jure sodeloval, so tisti, ki jih spremlja velika večina slovenskih ljubiteljev športnih prireditev. Marsikateri oboževalec športa bi Juretu zavidal njegovo službo. Skozi leta je sodeloval pri ustvarjanju vsebin na temo Lige prvakov, Formule 1, Moto GP-ja, pa seveda je bil tudi eden glavnih pri ustvarjanju in realizaciji televizijskih vsebin v Sloveniji za prenos tekem Evropskega prvenstva v košarki leta 2017, ko so Slovenci osvojili zlato medaljo. Sodeloval je pri projektu Eurovolley oziroma pri Evropskem prvenstvu v odbojki, ki ga je ob Franciji, Nizozemski in Belgiji gostila tudi Slovenija.
"Vsekakor je bil Eurobasket 2017 projekt, za katerega ne vem, če se bo kdaj ponovil v moji karieri. Mislim, da smo ta projekt zelo dobro izpeljali in televizijsko pokrili, poleg tega pa se je zadeva razpletla na najboljši možen način, torej slovenska reprezentanca je prišla do finala in osvojila zlato medaljo. Za naše delo smo dobili dober 'feedback'. Poleg profesionalnega prenašanja tekem sta tu Sanja Modrić in Saša Dončić krasen studijski par, ki je skupaj peljal naprej to evforijo in jo skupaj z našimi košarkarji vedno znova dvigoval. Krasna ekipa smo bili, ne morem vseh našteti, a smo res super sodelovali."
Pove, da je v trenutkih, ko ekipa, za katero navijaš, zmaga, ti pa si na delovnem mestu, včasih zelo težko. To so trenutki, ko bi se Jure rad, tako kot ostali navijači, prepustil emocijam, ki ga preplavljajo, a se mora 'brzdati' in najprej opraviti svoje delo. "Po eni strani moraš biti profesionalen, po drugi strani pa bi ob zmagi, ko je konec tekme in ko je tista evforija, najraje znorel, kričal, letal po dvorani gor in dol, objemal kogarkoli že, ki ti pride nasproti. A ostati moraš zbran, saj veš, da moraš že čez dve minuti skakati po igrišču in loviti igralce ter jih dobesedno vleči do pozicije, kjer imamo kamero, v primeru Eurobasketa do Sanje z mikrofonom. To je bil res en takšen čustveni vrtiljak v Istanbulu," se nostalgično spominja enega svojih najljubših in tudi čustvenih projektov v vsej svoji karieri.
Od skoraj pozabljene opreme do ukradene kamere v Madridu
Ob vprašanju o zanimivi anekdoti s terena najprej pomisli, potem pa pove: "Ja, včasih se nam zgodi, da smo po določenih dogodkih ali evforični ali premalo naspani ali pa enostavno raztreseni in zato kdaj kje pozabimo kakšno stvar. Tako da se nam je zgodilo, da smo na kakšnem letališču pozabili kakšen kos opreme. Recimo, ko smo potovali iz Liverpoola v Manchester, ko smo ravno oddelali dve tekmi Lige prvakov in smo bili utrujeni, smo na vlaku na letališču pozabili en kos opreme za javljanje v živo. In to smo ugotovili šele, ko smo prišli na terminal in začeli oddajati opremo na letalo. Ja, nič. Najmlajši in najhitrejši od nas je odvihral nazaj do vlaka, kos opreme našel in vse dobro, konec je bil dober." A žal, kot nam je v intervjuju povedal Jure, nimajo vse zgodbe srečnega konca. V Madridu je bila športna ekipa oddaje 24UR žal žrtev načrtovanih tatvin. "Na finalu Lige prvakov v Madridu so nam ukradli eno kamero. Kasneje so policisti ugotovili, da gre za organizirane družbe iz Maroka, ki so okradle kar nekaj svetovnih televizij. Zasegli so kamere, fotoaparate in drugo opremo, a žal naše ni bilo med njimi."
A to so situacije, ko ekipa pač ne more pomagati in je verjetno lahko le hvaležna, da je bila ukradena le ena kamera in da so vsi prisotni ostali živi in zdravi. Prav pozitiva pa je tudi način razmišljanja, ki se ga Jure poslužuje vsakodnevno pri svojem delu in sodelovanju z ekipo. "Jaz nikoli zjutraj, ko vstanem, ne pomislim, da moram iti v službo. Meni je to pomeni, da grem med kolege, prijatelje, opravljat posel, ki me veseli in se bom tam spet imel dobro, se naučil nekaj novega, nekaj novega izvedel, komu kaj pomagal ... To mi je super. Poskušamo držati neko pozitivno vzdušje v ekipi in mislim, da nam kar uspeva. Pridejo seveda trenutki, ko se pojavijo manjše tenzije, a se mi zdi, da znamo iti preko tega, se znamo pogovoriti in znamo te zadeve urediti znotraj redakcije. Pozitivno držimo še naprej in ne popuščamo!"
