Kako se spominjate začetkov POP TV? Kako je bilo iz nič ustvarjati zdaj najbolj gledano slovensko televizijo?
Moji začetki na POP TV segajo v čas, ko smo delali še v t. i. Green Housu v Šiški, nasproti parka Tivoli, saj današnji objekt takrat še ni bil v uporabi. Vse skupaj je bilo izjemno dinamično – zame, 18-letnika brez televizijskih izkušenj, popolnoma novo okolje. K sreči so me izkušenejši sodelavci hitro vzeli pod svoje okrilje, jaz pa sem se ujel zelo hitro. Že od prvih dni se je čutilo, da nastaja nekaj velikega.
Kakšna je bila ekipa in kaj je bilo drugače kot danes?
Ekipa je bila fantastična, polna pozitivne energije in zavedanja, da gradimo nekaj posebnega. Delovniki so bili dolgi in intenzivni – včasih se mi zdi, kot da smo bili ves čas v službi. A bilo je lepo: skupaj smo delali, se družili in dihali kot ena ekipa. Vsi smo bili 30 let mlajši, pa tudi bolj povezani, skoraj kot družina. Ta posebna povezanost je ostala med nami še danes. Danes je delo drugače organizirano, bolj strukturirano, vendar so tisti začetniški časi ostali nekaj res nepozabnega.

Ste skupaj verjeli v uspeh oziroma kaj je ekipo gnalo naprej?
Že od začetka se je vedelo, da pripravljamo nekaj drugačnega in zelo ambicioznega za slovenski medijski prostor. Iskreno – čutil sem, da bo to velika zgodba. Vsi smo delali z veseljem, predanostjo in občutkom, da soustvarjamo televizijo, kakršne pri nas še ni bilo. To je bila naša največja motivacija.
Ali ste si lahko predstavljali, da bo POP TV postal največja medijska hiša v Sloveniji?
Do neke mere da. Ambicija je bila prisotna, a še bolj prisoten je bil občutek, da delamo nekaj, kar bo pustilo pečat. Ko vidiš predanost ekipe in ko vsi dajo maksimum, težko razmišljaš, da bi se stvari lahko izšle drugače, kot so se.
Kaj je bilo najtežje in kaj je bil vaš prvi večji uspeh?
Težkih trenutkov pri delu praktično nimam v spominu – vedno pa je najtežje, ko izgubiš koga iz ekipe, nekoga, ki je bil pomemben del te zgodbe. Moj prvi večji osebni uspeh je bil prehod iz tehničnega oddelka v vlogo producenta. To sem takrat doživljal kot nagrado za svoj doprinos v prvih petih letih. Biti producent je bila moja želja od začetka: organizirati delo, skrbeti za proračun, uvajati nove procese in delati z ljudmi. Danes si res težko predstavljam, da bi delal kaj drugega – svojo službo imam res rad.

Kaj bi označili za največji mejnik POP TV v teh 30 letih?
Po mojem mnenju je bil velik mejnik sprememba ure osrednje informativne oddaje – ko smo se z 19.30 premaknili na 19.15 in gledalcem ponudili še več vsebine. Takrat je naša hiša doživela pravi preporod: ne le v gledanosti, temveč tudi v odnosu gledalcev do nas. Prepoznavnost smo imeli že prej, a po tej spremembi so nas ljudje še močneje vzeli za svoje.
Kako vidite POP TV v prihodnosti?
POP TV tudi v prihodnje vidim kot vodilno medijsko hišo na slovenski medijski sceni. Prepričan sem, da bo uspešno spremljala svetovne trende in se jim znala pravočasno ter pametno prilagajati. Znanja in izkušenj je v podjetju trenutno dovolj, z lastniki pa verjamem, da bomo skupaj spisali in nadgradili tudi naslednjih 30 let zgodbe. Upam, da bom lahko pri tem še vsaj naslednjih deset let aktivno pomagal ter predajal svoje znanje in izkušnje mlajšim generacijam – potem pa mislim, da bo počasi dovolj (smeh).
Kaj bi zaželeli POP TV ob trideseti obletnici?
Ta hiša mi je v življenju dala res veliko – praktično vse. Zato ji ob 30-letnici želim predvsem veliko uspeha tudi v prihodnje, poguma za nove korake in še mnoga uspešna leta.



















































