Glavna zvezda filma Nikogaršnja zemlja Branko Đurić - Đuro, ki je v Sarajevu odraščal, je na rdeči preprogi festivala predstavil tudi novi film, v katerem spet igra glavno vlogo. "Ne morem več reči, da sem domačin, ker tukaj ne živim že dolga leta, ampak ljudi privabita bosanski šarm tega mesta in ležernost," je povedal ob začetku intervjuja, v katerem je najprej spregovoril o svojem novem projektu.
- Zasedba filma Hrepenenje na rdeči preprogi. Arhiv organizatorja
- Branko Đurić - Đuro je v Sarajevo predstavljal svoj novi film. Arhiv organizatorja
- Ekipa filma Hrepenenje na stopnicah. Arhiv organizatorja
Na Sarajevskem filmskem festivalu je ob podpori žene Tanje Ribič in hčerke Ele predstavil poljsko-grški film Hrepenenje. Film je bil zanj zaradi poljskega jezika eden težjih zalogajev kariere, obenem pa gre za zelo zahtevno vlogo. V zgodbi poljski oče zapusti družino, po 30 letih pa ga v Grčiji poišče sin, da bi ga odpeljal nazaj domov. Poleg talenta za igro je bila Đurova prednost rock'n'roll izobrazba. "Želeli so rockerja, ki zna igrati kitaro in peti," je povedal in dodal, da je to po njegovem mnenju ena od najboljših vlog, ki jih je naredil v življenju.
Morda bo prekašala tudi legendarni lik iz – z oskarjem nagrajenega filma – Nikogaršnja zemlja. Prav omenjeni film so organizatorji izbrali za zaključek festivala v Sarajevu, ki bo tako ob 25-letnici na ogled v digitalizirani različici. Đuro tega filma skoraj ni posnel, saj se je ukvarjal z režijo in pripravljal film Kajmak in marmelada. "Ko me je klical režiser, sem rekel, da ne igram več, da sem zdaj samo režiser. Ampak potem sem sprejel, ker sem videl, da je to res nekaj posebnega," je povedal.
Prav on je tudi eden od tistih, ki je pomagal ustvarjalce prepričati, da snemajo v Sloveniji. "Zato je del tudi slovenska produkcija, malo je manjkalo, da bi celo Slovenija dobila oskarja," se je zasmejal. Film so sprva želeli snemati v Bosni in Hercegovini, od koder je doma režiser Danis Tanović, a to zaradi takratnih razmer ni bila realna možnost.
Producent filma Čedomir Kolar je zato pomislil na Slovenijo, saj je še iz študentskih let poznal slovensko producentko Dunjo Klemenc. Tako so skupaj izbrali lokacijo, Bač pri Pivki, kar je bila več kot očitno prava odločitev, saj je bil film na koncu, z izjemo ene studijske scene, v celoti posnet v Sloveniji.
Danes se zdi skoraj neverjetno, da je film, ki je osvojil Cannes, zlati globus in oskarja, nastajal v majhni vasi med Pivko in Ilirsko Bistrico. A Slovenija pri tem ni bila samo lokacija, temveč eden od ključnih produkcijskih stebrov filma. Dunja Klemenc je bila namreč koproducentka oziroma izvršna producentka, Igor Pediček pa koproducent oziroma izvršni producent. Slovenski filmski sklad je prav tako prispeval deset odstotkov proračuna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.