Dejan Krajnc je novo leto začel s prav posebnim osebnim izzivom. Pevec se je, kot pravi sam, odločil narediti nekaj dobrega za svoje telo in se podal na kar stourni post brez hrane, ki ga je tudi uspešno zaključil.
Dejan, zakaj si se odločil za 100-urni post?
Čisto iskreno – nisem razmišljal prav dolgo. Vsako leto se na začetku leta zavestno lotim bolj zdravega načina življenja in iščem nek izziv, s katerim to obdobje tudi simbolno začnem. Zdelo se mi je, da je post dobra priložnost za takšen preizkus. Lani sem poskusil s 50-urnim postom, letos pa sem se odločil, da naredim korak naprej in poskusim s 100 urami. Pred kratkim me je pri tem dodatno navdihnil tudi Miha Deželak, ki se je prav tako lotil tega izziva in ga uspešno opravil. Ob tem bi rad poudaril, da ne trdim, da je takšen post zdrav ali primeren za vsakogar – šlo je izključno za mojo osebno odločitev in izziv, ki se mi je zdel zanimiv.
Si ves čas ostajal trden ali si bil kdaj na robu obupa?
Najtežji je bil zagotovo drugi dan. Takrat se najbolj pozna, da telesu nekaj manjka in da je organizem še v fazi prilagajanja. Seveda si lačen in hrana ti večkrat pride na misel, sploh v trenutkih, ko si doma ali ko se vse vrti okoli obrokov. Bili so trenutki, ko bi najraje odprl hladilnik in pojedel vse, kar je v njem, a vseeno ni bilo tako hudo, da bi resno razmišljal o tem, da bi odnehal. Če se v glavi za nekaj odločiš in veš, zakaj to počneš, lahko tudi vztrajaš. Velik del tega izziva je v resnici psihološki.
Kaj vse si v tem času zaužil in po čem si najbolj hrepenel?
V času posta sem pil res ogromno vode in dodajal elektrolite, kar se mi zdi zelo pomembno. Drugega nisem zaužil. Na začetku seveda pogrešaš hrano in razmišljaš o različnih jedeh, kasneje pa se telo na neki način navadi. Lakota je prisotna, a ni ves čas v ospredju.
V prihodnje imaš glede posta velike načrte. Nam lahko zaupaš malo več?
Odločil sem se, da bom vsako leto na začetku leta opravil post. V prihodnosti si želim preizkusiti tudi daljše obdobje brez hrane, morda celo 40 dni. Imam dva glasbena kolega, ki to počneta vsako leto, ampak pustimo času čas.
Kako sicer skrbiš za svojo telesno pripravljenost?
Največ kondicije trenutno pridobim kar na odru (smeh), poleg tega pa bom zdaj začel redno obiskovati tudi fitnes. Sicer pa s Kiaro kolesariva in rada hodiva v hribe.
Večkrat si že poudaril, da si gurman. Kaj sicer najraje ješ in kaj bi označil za svojo specialiteto?
Res je, zelo rad jem. Obožujem vse – od dobrega steaka in sušija do maminega restanega krompirja in pohanega piščanca. Hrana mi pomeni užitek, druženje in nekakšen ritual, ko smo skupaj. Čeprav imam hrano zelo rad, pa moram priznati, da nisem najboljši kuhar, zato to večinoma prepustim svoji Kiari. Z veseljem pa kaj spečem na žaru – poleti je ta pri meni skoraj stalno v obratovanju. Najbolje se znajdem pri ribah in seveda pri dobrem kosu mesa.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.