Domen Valič: Srečen sem, da z Vidom uresničujeva svoje sanje

Z bratom Vidom nista prvič sodelovala … Sta prvič skupaj napisala scenarij? Kako je tokrat potekalo sodelovanje?

Scenarij za serijo sva pisala prvič, res je, nazadnje sva skupaj pisala besedilo za Slovenija ima talent jeseni leta 2016. Najprej sva se jasno samo pogovarjala in usklajevala glavno zgodbo, glavne vloge in teme, o katerih bi nama bilo zabavno pisati. Tako se je pred nekaj leti počasi oblikovala prva epizoda, s katero sva pristopila k Branku Čakarmišu.

Kako sta si razdelila pisanje scenarija? Kdo je prispeval kaj?

Scenarij, ki je bil na koncu posnet, smo pisali štirje. Poleg naju sta pisala in prispevala ideje še Urška Mlakar in Juš Milčinski. Scenarij smo napisali v prvih mesecih karantene, ta lockdown nam je pravzaprav dobro del, ker smo imeli dovolj časa za pisanje. Nama z Vidom so odpadle vse načrtovane predstave in tako smo zelo hitro napredovali pri scenarijih. Samo pisanje pa je potekalo zelo demokratično. Vsak je napisal nekaj prizorov v posamezni epizodi in potem smo vsake dva ali tri dni Zoomali, jih komentirali in dopolnjevali. 

Sta pred to serijo že kdaj igrala z Vidom? On je sicer bolj komik, ti si igralec … Kako je bilo igrati ob boku brata?

Snemanje serije mi bo za vedno ostalo v spominu, vsak dan sem se na snemanju spomnil, kako sem srečen, da si z Vidom izpolnjujeva svoje skupne sanje. Pred tem sva skupaj delala na Slovenija ima talent, pred tem si zares nisva delila odra ali studia. Ker sva se v performativnem smislu razvijala vsak v svojem okolju, sva pred kamere prinesla vsak svoje izkušnje, zato sta bila najina načina dela pri seriji pogosto različna. Ampak sva oba iskala isti cilj. Oba sva se že pri pisanju in tudi na setu zavedala, da žanr komedije, ki ga želiva narediti, zahteva zelo precizen ritem in natančen način igre. Igrana komedija ima svojo matematiko, mimo tega pač ne moreš. 

Humoristična serija je bila vajina dolgoletna želja. Zakaj ravno ta žanr in zakaj ne npr. telenovela? 

Pojma nimam. 'Sitcom' naju že od nekdaj bolj navdušuje.

In če smo že ravno pri tem, katera je tvoja najljubša humoristična serija in zakaj ravno ta?

Zabaval sem se jasno ob mnogih, ki so bili pred 'downloadanjem' dostopni na televiziji, ampak tisti, ki me je prvi presenečal iz epizode v epizodo, tako scenaristično kot igralsko in tudi po svoji estetiki, je bil Odbita rodbina (Arrested Development). Zaradi svoje absurdnosti, do potankosti premišljenih likov in fantastične igre, načina naracije zgodbe in občutka lahkotnosti, ki ne poneumlja. 

Kakšen humor tebe nasmeji do solz? 

Tak, ki ne sili v gledalca, ampak se počasi skozi zgodbo kopiči v tebi, vse dokler te nepričakovan razplet ali nasprotno – pričakovan razplet in virtuoznost izvedbe slednjega – nasmeji do konca. V tem smislu imam raje kakovostno dramedijo kot klasičen sitcom.

Serija Vse punce mojga brata govori o odnosu dveh bratov. Koliko sta črpala iz svojega odnosa?

Temelji bratov v seriji so najini temelji bratskega odnosa. To se nama je zdelo najpomembneje.

Govori pa tudi o ljubezni bratov do deklet. Eden je resen (ti), drugi malo manj resen (Vid). In tu? Koliko sta črpala iz svojih resničnih odnosov in karakterjev?

Veliko, črpala sva iz vsega, kar poznava in kar naju zabava. Določene lastnosti svoje osebnosti sva napihnila do skrajnosti in tako ustvarila lika, ki se jima oba nasmejiva.

Sta si vlogi dodelila na podlagi svojih karakterjev?

Na prvo žogo bi bilo mogoče tako videti, vendar mislim, da se ljudje, ki naju dobro poznajo, ne bi strinjali s tem.

V seriji je tokrat Vid tisti, ki pleše oziroma poučuje zumbo. Če pa me ne vara spomin, si ti tisti, ki ima plesno zgodovino. Si moral Vidu kaj pomagati pri tem delu razumevanja dela?

Ravno to je čar najinega razumevanja komedije, da ni zares nič treba vedeti o zumbi, čeprav igraš učitelja zumbe.

Si ti kdaj poskusil zumbo?

Si ne upam, se preveč bojim malarije. Včasih sem zelo rad plesal salso, pa sem potem na potovanju fasal neko tropsko amebo, zaradi katere sem 10 dni ležal na infekcijski. Ne, hvala!

Naslov serije je Vse punce mojga brata. Kako si se ti razumel z Vidovimi dekleti, izbrankami v preteklosti?

V glavnem v redu, smo bili na 'Živijo!'. 'Adijo' jim nikoli nisem rekel, ker sem takrat že spal.

Velja, da so si bratje in sestre velikokrat ali zelo podobni ali zelo različni. Tako je tudi pri okusu za partnerje. Kako se vajin okus za ženske razlikuje? Je enak ali popolnoma drugačen?

Po osebnostih enak, po videzu pa, glede na že videno, drugačen.

Kaj je čar serije v primerjavi s filmom, zakaj se nista odločila narediti filma?

Ker sva želela pripeljati projekt od začetka do konca v treh letih, ne v dvanajstih.

Koronakriza je predvsem kulturnikom precej premešala karte in spremenila tok vsakdana. Kako je leto 2020 vplivalo nate? Nastopov je bilo manj ali sploh nič. Kaj si počel, kaj novega si se naučil o sebi ali na splošno?

V prvem valu sem imel veliko dela s pisanjem scenarijev in kasneje poleti s snemanjem, tako da nisem preveč žaloval za izgubljeno pomladjo in zaprtjem gledališč, ki so se v juniju ponovno odprla. Takrat smo celo uspeli izpeljati tudi premiero in nekaj ponovitev v Mestnem gledališču Ptuj, tako da sem imel vseeno veliko dela. Od oktobra 2020 pa še nisem nastopil in to je za mene velik šok. V zadnjih štirih letih sem sodeloval pri različnih projektih, ki sem jim posvetil ves svoj čas. Prosta sobota in nedelja sta bili zame občasni luksuz, zdaj sta pa postali neprekinjena in uničujoča konstanta, ki me imata za marioneto. Vem, da bo račun za ta prisilni 'dopust' previsok in nepošten.