Domača scena

Figa Gorana Vojnovića doživela premiero v ljubljanski Drami

Ljubljana, 14. 03. 2021 14.06 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

V SNG Drama Ljubljana nadaljujejo sezono s krstno uprizoritvijo večkrat nagrajenega romana Figa. Gostitelj premierskega večera je bil Marko Mandić, bogato igralsko zasedbo pa tokrat sestavljajo Benjamin Krnetić, Tina Vrbnjak, Pia Zemljič, Uroš Fürst, Janez Škof in drugi.

Benjamin Krnetić kot osrednji junak in pripovedovalec zgodbe Jadran Dizdar
Benjamin Krnetić kot osrednji junak in pripovedovalec zgodbe Jadran Dizdar FOTO: Peter Uhan SNG Drama Ljubljana

Figa, tretji v vrsti izjemno uspešnih in večkrat nagrajenih romanov Gorana Vojnovića, obravnava širok razpon tem, ki ponujajo kompleksen vpogled v zgodovinske in družbene okoliščine življenja več generacij družine, živeče na kulturno in politično prepišnem Balkanu. Avtori­­­ca dramatizacije romana je Simona Hamer, odrsko priredbo pa so ustvarili režiser Luka Martin Škof in igralci. V uprizoritvi igrajo Benjamin Krnetić, Tina Vrbnjak, Pia Zemljič, Uroš Fürst, Janez Škof, Maja Sever, Boris Mihalj, Saša Mihelčič, Petra Govc, Vojko Zidar, Valter Dragan in Zvezdana Mlakar. Vloge v videoposnetkih pa so odigrali Saša Tabaković, Sabina Kogovšek, Eva Jesenovec, Vid Kozelj in Veronika Drolc.

Benjamin Krnetić v vlogi Jadrana in Tina Vrbnjak v vlogi Anje
Benjamin Krnetić v vlogi Jadrana in Tina Vrbnjak v vlogi Anje FOTO: Peter Uhan SNG Drama Ljubljana

V romanu Figa je rdeča nit in sprožilec zgodbe izguba. 33-letni osrednji junak in pripovedovalec Jadran Dizdar (Benjamin Krnetić) se ob nenadni smrti dedka Aleksandra (Janez Škof), za katero sumi, da je v resnici samomor, poda na pot raziskovanja družinske zgodovine. Ženeta ga želja in potreba po osmišljanju in prevrednotenju spominov ter lastne benigne sedanjosti. Figa tako skozi fragmentarno strukturo razgalja izbris Jadranovega očeta Safeta (Uroš Fürst) iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, demenco babice Jane (Maja Sever) in Aleksandrovo (Janez Škof) spopadanje z izgubo žene, soočanje mame Vesne (Pia Zemljič) z moževim nenadnim odhodom, Jadranov (Benjamin Krnetić) konformizem in izgubljene ideale, Anjin (Tina Vrbnjak) privilegirani družinski pedigre ... S ponovnim premišljanjem in dopolnjevanjem vrzeli Jadran v družinski spominski banki osvetljuje ravnanje svojih prednikov, poskuša razumeti njihovo ravnanje in strahove ter (prostovoljne) odhode ljudi, ki so mu ljubi.

Dramatizacija Fige je nastala po znamenitem romanu Gorana Vojnovića, enega najbolj uspešnih slovenskih romanopiscev zadnjih let. Za vse tri svoje odmevne romane – Čefurji raus! (2008), Jugoslavija, moja dežela (2011) in Figa (2016) – je prejel nagrado kresnik, za prvenec Čefurji raus! tudi nagrado Prešernovega sklada 2009, za Figo pa leta 2017 Župančičevo nagrado. Njegova dela so po uspehu in izjemni priljubljenosti med domačimi bralci doživela tudi prevode v številne tuje jezike in prejela več mednarodnih nagrad; Jugoslavija, moja dežela italijansko nagrado 'Latisana per il Nord Est' (2018) in poljsko nagrado angelus za najboljše v poljščino prevedeno delo z območja srednje Evrope (2020).

Pia Zemljič, Benjamin Krnetić in Uroš Fürst v Figi
Pia Zemljič, Benjamin Krnetić in Uroš Fürst v Figi FOTO: Peter Uhan SNG Drama Ljubljana

Goran Vojnović Figo opiše kot zgodbo o več generacijah, o vojni in ljubezni, kot zgodbo, ki jo nekateri berejo zelo politično in razumejo tudi kot zgodbo o razpadu Jugoslavije. Avtor v Figi preizprašuje, kako različni časi vplivajo na nas in na naše najbolj intimne odnose. "Moje izkušnje z bralci so, da vsak v njej najde nekaj drugega, in zdi se mi, da bo to veljalo tudi za predstavo in da bo predstav toliko, kolikor je gledalcev. Mislim, da so bralci ravno v tem prepoznali kakovost romana, in menim, da bodo v tem tudi gledalci prepoznali vrednost gledališke predstave,«"svojo tretjo izkušnjo s prenosom literature na gledališki oder napove Vojnović.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Figa je izjemno kompleksno delo z razvejano pripovedno strukturo. Časovni obseg romana sega od sedanjosti do obdobja pred drugo svetovno vojno in razpira teme, kot so: strah, beg, jeza, razočaranje, potreba po ljubezni, zvestoba, skrb za drugega, potreba po svobodi, strah pred ujetostjo. Režiserja Luko Martina Škofa je roman v veliki meri nagovoril tudi zato, ker je glavni junak predstavnik njegove generacije: z njegovimi eksistencialnimi problemi se lahko poistoveti in skozenj lahko posredno spregovori tudi sam. V odrski priredbi romana Luka Martin Škof in igralci raziskujejo, na kakšen način iracionalna čustva, ki so plod naših travm, z zgodbami osmišljamo na racionalen način in kako jih moramo povezovati, da z njimi ne ostanemo sami, saj »je ostati sam s takšnimi čustvi nekaj najbolj strašnega, zato jih radi preusmerimo drugam, največkrat na našega najbližnjega, partnerja« zaključi Luka Martin Škof. Kot eno od pomembnih sporočil romana in uprizoritve izpostavi pomembnost vztrajanja v odnosu v času, ko vse bolj stremimo k samouresničevanju in samozadostnemu individualizmu.

Gostitelj premierskega večera je bil Marko Mandić, ki ga zadnjo soboto v marcu čaka premiera Cementa v režiji Sebastijana Horvata. V glavnih vlogah bomo poleg njega videli tudi Natašo Barbaro Gračner, med igralsko zasedbo pa je tokrat tudi ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor.

Po sobotni premieri Fige sledijo še tri ponovitve. Neposrednemu prenosu v živo odigrane ponovitve, ki bo na sporedu v sredo, 17. marca, ob 20.00, bo ob 22.45 sledil še pogovor z ustvarjalci Fige na spletni platformi Zoom v okviru programskega sklopa Družabno Družbeno. S predvajanji posnetka premierskega prenosa Fige, ki bosta na sporedu v torek, 16. marca, ob 17.00 in v sredo, 17. marca, ob 10.00, pa bo Drama omogočila maturantom, ki roman Figa obravnavajo za maturitetni esej pri slovenščini, in vsem zainteresiranim še dve dodatni priložnosti za ogled Fige v marcu.

Koronavirus pasica nova
  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kitzbill
16. 03. 2021 19.04
+1
nikol ne bom razumel, slov. pisatelji, slov. igralci, pa vsi na ić, nč proti jugi, ma to nismo mi SLOV. lp
bohinj je zakon
14. 03. 2021 17.41
+0
Naj že nehajo snemati Balkanske filme v SLO. Samo podžigajo sovraštvo prepričanih slovencev do juga. Ta nestrpnost je prisotna tudi brez tega. Škodujejo tukaj živečim Balkancem, ki bi radi imeli mir. Slovenija - slovencem. Prav. Samo mir dajte.
Kollerik
14. 03. 2021 18.48
-3
zajfa
14. 03. 2021 15.57
+2
Naj mu že dajo Prešernovo nagrado, kadrovsko stanovanje, doživljenjsko penzijo, naziv častni občan Ljubljane itd., da bo mir enkrat že s to večno Jugoslavijo, da pride še kdo drug na vrsto, ali imamo v Sloveniji samo dva pisatelja Vojnovića in Lainjščka ... Še Kučan se je začel dolgočasiti in bi rad videl še koga drugega.
CelindaAndre
14. 03. 2021 15.53
-3
Takole malo RAC...Rac: Mislite na Nikogaršnjo zemljo? Ko je bil pa oskar dodeljen, je ta Nikogaršnja zemlja postala čisto nič drugega kot bosanski film, prvi bosanski film, ki je prejel nagrado oskar. Mi smo dali pa zemljo, tehnične usluge in denar. (smeh) Meni je to smešno, meni je to zelo smešno. V zadnjih letih smo v Sloveniji naredili šest ali sedem koprodukcij. Kaj so pa ti slovenski koproducenti oziroma producenti dobili v zameno? Pred kratkim je ministrstvo končno reklo, da je tega dosti in da zahteva na konkretna vprašanja konkretne odgovore. Koliko denarja, za kaj, kdo med Slovenci je soudeležen ... Potem pa se dogaja, da v situaciji, ko imamo v Sloveniji domačega kriminala čez glavo, s hrvaškimi, srbskimi in ne vem katerimi igralci posnamemo nadaljevanko Balkan za slovenski trg v srbščini, srbohrvaščini ali v hrvaškosrbščini, mi je vseen drek, saj ne vem, kako govorijo, in to za slovenski trg. Spet neka balkanska posla. Ker smo v kapitalizmu, tega ne smemo prepovedati, ker gre za prosti trg. Vendar če bi obstajal sindikat igralcev, bi sigurno imel to moč, da bi rekel: »Oprostite, to pa ne. Tega ne boste snemali. Ker je recipročnost igralcev iz Slovenije in onih od tam nikakva.«
abmam
14. 03. 2021 18.15
+4
CelindaAndre
14. 03. 2021 15.42
+7
Radko Polič Rac je povedal, da je vse to eno veliko balkansko sranje, ki veze nima z Slovensko kulturo, dramo ali Filmsko industrijo..
zajfa
14. 03. 2021 15.50
+3
Kralj ... Vsaj en z jajci, ki je rekel bobu bob.
murinar
14. 03. 2021 15.35
+9
Kdaj bo predstava ; Čhefurji raus ?
zajfa
14. 03. 2021 15.59
+4
Ma to predstavo maš 24/7 že na vsaki bencinski pumpi z Lainjščkovo poeziji vred in CD-jem Kreslina. Še ko spiš, ta predstava teče ob tvoji postelji.
Kollerik
14. 03. 2021 18.49
+1
CelindaAndre
14. 03. 2021 15.31
+2
Spet Balkanski primitivizen, negledljiv in zato bi oni porabljali Slovenski denar, da jih sram ni. A ti sploh vedo kaj je Slovensko, domače avtohtono ??
zajfa
14. 03. 2021 15.53
+0
Ma za njih Slovenija več ne obstaja. So samo ranljive skupine, na drugi strani pa zlobni, hudobni priviligirani beli moški, ki začnejo dan s pretepanjem žensk, posilstvom, odžiranjem delovnih mest (v rudniku, delo na strehi, gradbeništvu, mehanične delavnice itd.) ženskam, in z višjimi plačami za enako delo (beri ne-enako). Če si pa še Slovenec po vrhu, potem si pa dvojni bav bav, baraba največje vrste.
abmam
14. 03. 2021 21.49
+1
CelindaAndre, slovenščine pa ne obvladaš!!!
zajfa
14. 03. 2021 15.14
+0
Kdo pa drug ... A je tudi tukaj tema Jugoslavija, Tito in ostale zadeve, ki tako palijo pri naših ... Kje je pa Kreslin, pa še kak Lainjšček bi lahko bil zraven ...
kevo122
14. 03. 2021 14.52
+3
Ravnokar sem knjigo prebral za maturo... skoda da nisem vedel da je predstava ker bi si prisparal par ur😂
Slash
14. 03. 2021 14.43
+4
No to pa je pravi presežek lepe slovenske kulture ! Bravo !