Alenka Pinterič, rojena v glasbeni družini, se je že v zgodnjem otroštvu srečala z vajami petja in igranja klavirja ter violine, v najstniških letih pa jo je navdušenje nad Beatli peljalo v bolj popularne glasbene vode. Kmalu je postala del pevske elite v takratni državi, pozneje pa je nastopala tudi v operah, muzikalih, TV-šovih, preizkusila pa se je še kot slikarka in pisateljica. Leta 2012 je bila kot edina vokalistka iz Evrope izbrana na ameriškem natečaju, v okviru katerega so dve leti po svetovnem spletu iskali najizvirnejše izvajalce jazz in blues priredb, je pred leti pisal časnik Dnevnik.

Pevka, ki je interpretirala uspešnice, kot so Mini, Krašovc, Čuj, zašpilaj mi blues, Sto majhnih nežnosti in Neizpeta melodija, je s svojim občutkom za beat, soul in jazz obogatila slovensko glasbeno produkcijo od 60. do 90. let minulega stoletja. Pomemben je tudi njen prispevek k slovenskemu šansonu s pesmimi, kot so Samota, Šmarnica, Ko sva skupaj in Kolodvorska restavracija.
Nastopala je tudi v karakternih vlogah v produkcijah SNG Maribor v operetah in muzikalih Vesela vdova, My Fair Lady, Netopir, Goslač na strehi, Kneginja čardaša, Dežela smehljaja, Človek iz Manče. Kritika jo je pohvalila tudi v Ipavčevi operi Princeska Vrtoglavka, ki je doživela praizvedbo v mariborskem gledališču.
V enem od intervjujev je povedala, da ji ni všeč vzdevek "štajerska lady". "To je občutljiva točka: pesem Štajerska lady sem napisala za koncertno izvedbo Slovenske popevke. Pesem se je zelo prijela, na mojo škodo, kajti če sem bila prej slovenska pevka, so me po uspehu te pesmi zreducirali na "mariborsko pevko".
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.