Tjaša Železnik, igralka Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL)
Za Tjašo Železnik je kulturni praznik zelo pomemben praznik, saj slavi vse, kar obožuje: gledališče, film, literaturo, slikarstvo, glasbo, oblikovanje ... In seveda zato, ker je kultura področje njenega dela in ustvarjanja.
"Kultura trenutno res ni v zavidljivem položaju, saj je, razen prek spleta, skorajda ni. Hkrati pa se mi zdi, da tistim, ki trenutno odločajo o kulturi, ni ravno pri srcu in se jim ne zdi tako zelo ključnega pomena za razvoj in rast naše družbe, kar pa zame definitivno je. Hkrati pa je to obdobje zame zelo težko, saj ne morem opravljati svojega poklica, ne morem igrati predstav pred publiko. Na srečo imamo vsaj vaje in internetne prenose v živo, tako da ustvarjalni proces še vedno teče, ni pa seveda isto," svoje misli ob letošnjem prazniku kulture strne priljubljena igralka.
In zakaj sta slovenska beseda in njeno ohranjanje pomembna? "Slovenski jezik je naš jezik, brez našega jezika in naše kulture nas preprosto ni. Po mojem mnenju imamo čudovit jezik in morda se tega premalo zavedamo. Kot pravijo nekateri, imamo jezik ljubezni in zaljubljencev, imamo dvojino in imamo jezik, ki je poseben, redek, bogat, in mislim, da je nujno, da ga ohranjamo. Pomembno se mi zdi tudi to, da v gledališču resnično pazimo na jezik, se z njim ukvarjamo, pri nekaterih predstavah jeziku posvečamo še posebej veliko pozornosti. Hkrati pa sem ponosna, da smo imeli in imamo tudi danes tako čudovite, vrhunske pesnike in pisatelje. Želela bi si, da bi bilo več tudi slovenskih nadaljevank in predvsem filmov," pove Tjaša, ki pravi, da bo letošnji praznik glede na situacijo preživela predvsem doma.
Je pa tudi sama ljubiteljica Prešernovih del. "Všeč so mi Prešernove balade, ker so rahlo temačne in pripovedujejo zanimivo ter dramatično zgodbo, denimo Povodni mož, Turjaška Rozamunda, Lepa Vida. Te so mi najljubše. V času študija sem jih veliko prebirala, sedaj pa raje posežem po sodobnejši poeziji," še za konec doda Tjaša, ki jo boste ta mesec 18. februarja ob 20. uri lahko videli v spletnem prenosu v živo premiere Ta obraz z Velikega odra MGL. Premieri pa bodo sledile tudi ponovitve.
Domen Valič, igralec, samozaposlen v kulturi
Tudi za Domna Valiča je Prešernov dan pomemben praznik: "To je pomemben dan za vsak narod. Ne glede na to, ali ga posvetim učenju, delu ali lenarjenju, se zavedam, da je to privilegij in nujen mejnik v letu vsakega naroda. Imamo bogato kulturo in prav je, da jo praznujemo. To je naš skupen ponos."
Kulture letos praktično ni oziroma se je ne izvaja v živo na gledaliških odrih, a hkrati je prisotna: "Vsak lahko praznuje sam zase. Vzemimo katerokoli prašno knjigo s police in jo prelistajmo, preberimo besedilo najljubše pesmi, recitirajmo in pojmo, ko se sprehajamo po svojem mestu, opazujmo, koliko različne kulturne dediščine je okrog nas in koliko lepih umetnosti, ki jih v vsakodnevnem hitenju sploh ne opazimo. Kultura je vse okrog nas, vseh 365 dni v letu."
Zakaj sta slovenska beseda in njeno ohranjanje po njegovem mnenju pomembna? "Meni osebno daje občutek pripadnosti in varnosti. To najbolj začutim, ko se po dolgem potovanju vrnem v Slovenijo. Slovenski jezik je moj prvi stik z domom, takrat se počutim srečnega in ponosnega. In ta občutek traja, vse dokler ne pregledam novic."
Čeprav so gledališča zaprta, pa bo ta dan za Domna, ki ga lahko še vedno ujamete v seriji Vse punce mojga brata na VOYO, na srečo delaven: "Dopoldne na Zoomu, popoldne pa na odru, ker bom imel vajo, tako da bom imel skoraj običajen kulturni dan."
Eno prvih Prešernovih del, s katerimi se je mladi igralec srečal, pa je bil Povodni mož: "Mislim, da s Povodnim možem, ki je bil takrat zame prava grozljivka. Nimam zares najljubšega dela, ko ga berem, sem vsakič znova presenečen, kako preprosto in globoko je pisal o vsem, kar človeka sestavlja v mozaik."
Darja Reichman, igralka Prešernovega gledališča Kranj
"S kulturo živim vsak dan in pod kulturo nikakor ne uvrščam samo umetnosti, ampak, prosto po Franu, skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja. Zato kulturnega praznika osebno ne potrebujem, če pa lahko na ta dan in ob teh dneh, polnih besed kulture, ozavestimo in spomnimo ljudi na kulturo in njeno bit, pa je seveda to dobrodošlo. Kulturni praznik se pri nas povezuje predvsem s Francetom Prešernom in se v veliki meri vrti okoli njega, saj je to postala tradicija in večina niti ne želi slišati česa drugega. Praznujemo na dan pesnikove smrti, kar je že samo po sebi zelo pomenljivo," o pomenu kulturnega praznika za 24ur.com pove Darja, ki se zaveda, da je epidemija vse zelo prizadela ter nam predrugačila naša življenja in spremenila navade.
"Za razliko od upodabljajoče umetnosti, ko so galerije in muzeji lahko vsaj občasno odprti, so gledališča zaprta že od sredine lanskega marca, z izjemo poletnih mesecev tja do sredine oktobra, ko se je vse spet zaprlo, pa še takrat smo igrali pred zelo zmanjšanim številom gledalcev. Seveda je tudi to boljše kot nič. Zdaj se je v veliki meri vse preselilo na medmrežje, kjer je naenkrat na voljo ogromna količina že posnetih predstav ali pa prenosov v živo, recitacij poezije, branj in pripovedovanj pravljic, intervjujev in še veliko drugega. Letos smo v Prešernovem gledališču že vnaprej posneli recitacije Prešernovih pesmi, ki se bodo predvajale po zvočnikih po celotnem Kranju na tradicionalnem Prešernovem semnju, na spletu pa bomo gledalcem ob 19.00 podarili predvajanje naše uspešnice Dr. Prešeren in ob 21.00 še predstavo Rajzefiber. Udeležila pa se bom tudi tradicionalnega ZDUS-ovega recitala Prešernove poezije ob 12.00, ki bo letos v celoti potekal v živo prek radijskih valov."
Zakaj sta slovenska beseda in njeno ohranjanje pomembna? "Slovenska pisana beseda in slovenski jezik sta pomembna zato, ker imamo v rokah izvirno orodje, s katerim vzpostavljamo živ odnos do sebe, družbe in sveta. S tem se enakovredno vključujemo v dialog na našem planetu. Samo skozi lasten jezik lahko dojameš drugega v njegovi resnici. Ohraniti in razvijati svoj jezik pomeni dejavno graditi in živeti vzajemno svetovno kulturo."
Letošnji kulturni dan bo poleg udeležbe na recitalu preživela, če bo le vreme dopuščalo, tudi v naravi: "Ta me vedno razvaja z neštetimi slikami in zvoki in mi da možnost poglobljenega razmišljanja in dopušča neskončne fantazijske prostore, ki jih potrebujem pri snovanju novih predstav in likov. Ob tem pa se bom seveda tudi učila tekst za novo predstavo, ki jo trenutno pripravljamo v Prešernovem gledališču. Gre za dramski tekst Simone Semenič Lepe Vide lepo gorijo v režiji mlade, zelo nadarjene režiserke Maše Pelko. Izjemno navdihujoč tekst za ta čas in zelo ustvarjalna ekipa nas 'starih' prešernovcev, obogatena z mladimi silami."
Prvič se je s Prešernom srečala že zelo zgodaj v osnovni šoli, v prvem ali drugem razredu, ko je bila v čitanki njegova pesem Učenec. "Ne vem, če sem jo takrat čisto razumela, vsekakor pa sem si jo zapomnila po njeni zvočnosti. Precej aktualno za tale čas. Meni najljubše Prešernovo delo pa je vsekakor Sonetni venec in z njim Magistrale. Veličastno umetniško delo intimne ljubezni, prepleteno s kozmičnim, narodnostnim in kulturno socialnim zavedanjem."
Jan Bučar, igralec v Lutkovnem gledališču Ljubljana
"Kultura je ena od dejavnosti, ki je verjetno celo najpomembnejša dejavnost za obstoj nekega naroda oz. države," pravi Jan, ki mu kultura ogromno pomeni. "Brez kulture nas pač ne bi bilo. Pa s tem ne mislim samo gledališča, filma ali glasbe, mislim kulture splošno. Vsi radi potujemo in, ko pomislimo, kaj nas tako privlači pri tujih deželah, je odgovor en in isti – kultura. Torej način življenja, arhitektura, gledališče, glasba, ljudje, hrana ... Z eno besedo – kultura. In kulturni praznik je seveda čaščenje te kulture. Zato mi pomeni ogromno."
Po igralčevih besedah je žal situacija s covidom-19 zarezala v vse pore družbe in tako tudi v kulturo. "Seveda me žalosti dejstvo, da se ne moremo srečevati v gledališčih, na koncertih ali v kinodvoranah, ampak verjamem, da ne bo več dolgo tako. Moramo pač potrpeti in kmalu bo vse po starem."
Zakaj sta slovenska beseda in njeno ohranjanje pomembna? "Jezik je ena od pomembnejših identitet naroda, če ne celo najpomembnejša. Kaj pa smo brez jezika? Veliko manj oz. nič. Samo slaba dva milijona nas je in glede na to, da smo uspešni v različnih športnih panogah, znanstvenih dosežkih, in da imamo vse, kar imajo veliki, bi bilo res škoda, če ne bi imeli svojega jezika. Zato je pomembno, da pazimo nanj in ga ohranjamo," pomen slovenske besede povzame Jan, ki bo na Prešernov dan poslušal svoje kolege, ki bodo recitirali Prešernovo poezijo: "Le da tokrat ne z ulic in trgov, ampak iz radijskega studia."
In katero delo našega največjega slovenskega pesnika mu je še posebej pri srcu: "Najprej sem se seznanil s Prešernovo zbirko pesmi Poezije. Tudi največkrat sem jo prebral. Težko bi izbral svoje najljubše Prešernovo delo, med zelo ljube pa zagotovo sodijo Krst pri Savici, Povodni mož in pa Zdravljica, za katero sem mnenja, da bi morala postati evropska himna. Le kdo bolje opiše željo po enakosti, bratstvu in enotnosti kot Prešeren v 7. kitici Zdravljice?"
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.