Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtvega?

Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila premierno uprizorjena komedija Pokojnik srbskega dramatika Branislava Nušića, ki na presečišču komične in socialne satire razgalja brezobzirnost pohlepa ter družbeno korupcijo. Igra o simptomih družbene nemorale in korupcije v prevodu Mileta Klopčiča je tokrat zaživela pod vodstvom hrvaškega režiserja Ivana Plazibata. 

V predstavi igrajo Branko Jordan, Primož Pirnat, Iva Krajnc Bagola, Bernarda Oman, Jožef Ropoša, Mila Peršin (AGRFT), Tomo Tomšič, Gal Oblak k. g., Gašper Jarni, Gaber K. Trseglav, Filip Žunić (AGRFT), Nika Manevski k. g. in Robert Kladnik (AGRFT).

Kaj vse se lahko človeku zgodi, ko ga pomotoma razglasijo za mrtvega? To vprašanje povzema usodo protagonista igre Pavleta Marića. Ko se po daljši odsotnosti vrne v domače okolje, šokiran odkrije, da je izgubil vse – ženo, dom, premoženje in celo svoje znanstveno delo. Vse našteto so si prilastili njegovi zakoniti in manj zakoniti dediči, ki imajo skupen interes: njegovo materialno in simbolno imetje obdržati. Odločijo se, da si pri uresničitvi tega cilja ne bodo dopustili sočutja. Če se bo pokojnik želel vrniti med žive, ga bodo s skupnimi močmi razglasili za norca ali zločinca. Vrtoglava komedija se lahko začne.

Uprizoritev je umeščena v obdobje med obema svetovnima vojnama, v katerem je Nušićevo zadnje besedilo tudi nastalo, ukvarja pa se s simptomi družbene nemorale in korupcije. Pokojnika danes lahko beremo kot priročnik avtokratskih režimov za ravnanje s poštenimi ljudmi, ki se jim še upajo zoperstaviti. V tem smislu je predstava svarilo in izziv: svarilo družbi, v kateri sta krivica in korupcija postali osnovno načelo, ter obenem izziv, da v takšni družbi etično vzdržimo.