Kako so se nekdanji MasterChevovci izkazali na festivalu divje hrane?

Ena največjih posebnosti festivala je bila njegova praktična naravnanost. Na voljo je bilo 19 strokovnih delavnic, ki so pokrivale področja gobarstva, zeliščarstva, nabiralništva, fermentacije, naravne kulinarike, sonaravnega vrtnarjenja, permakulture, naravne gradnje in gozdne terapije. Udeleženci so spoznavali divje rastline in manj znane vrste gob, pripravljali fermentirane izdelke in divje štruklje, izdelovali zeliščne pripravke, destilirali rastline ter raziskovali načine, kako lahko narava postane del vsakdanjega življenja.

Posebno pozornost je pritegnilo tretje tekmovanje Divji MasterChef, v katerem so se srečali kuharski mojstri, znani iz oddaje MasterChef Slovenija, in strokovnjaki s področja nabiralništva. Tekmovalci so morali iz divjih in lokalnih ekoloških sestavin ustvariti jedi, ki so morale prepričati tudi strokovno žirijo. Med člani žirije je bil priznani chef Janez Bratovž. Divji MasterChef je tako pokazal, da lahko sestavine, ki jih marsikdo spregleda ali jih pozna le iz narave, v rokah izkušenih kuharjev postanejo vrhunska kulinarična zgodba.

Letošnja novost je bil prvi Otroški Divji MasterChef. V njem so se pomerili osnovnošolci OŠ Kozje, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Lesično in OŠ Koprivnica. Pod mentorstvom strokovnjakov so najprej spoznavali divje rastline in lokalne sestavine, nato pa iz njih pripravili svoje jedi. Tekmovanje je vodil Sašo Stare, otroci pa so skozi kuhanje spoznavali naravo, lokalno okolje, sodelovanje in pomen hrane, ki prihaja iz njihovega neposrednega okolja.

Poseben trenutek festivala je bil prižig oglarske kope. Zbrane je ob kopi nagovoril Jože Prah, predsednik Društva oglarjev Slovenije, kopo pa je uradno prižgala Zvezdana Mlakar. Sobotni večer je nato zaživel ob glasbi, ognju, gledališču in umetniških nastopih.

Ves čas festivala je delovala tudi festivalska divja kuhinja in točilnica, zasnovana na lokalnih, ekoloških in divjih sestavinah. Med zanimivejšimi jedmi je bil divji bučko burger, katerega recept je pripravila Tjaša Jančič. Namen festivalske kuhinje ni bil zgolj ponuditi drugačne hrane, temveč pokazati, koliko kulinaričnega potenciala se skriva v lokalnem okolju. Na prizorišču so se predstavljali tudi lokalni ustvarjalci in rokodelci, obiskovalci pa so lahko obiskali razstavo divjih rastlin in gob ter sodelovali v izmenjevalnici semen, pridelkov in oblačil.

FesDivjal je tudi letos sledil načelom zero waste. Uporabljali so vračljive sisteme in večkratno embalažo, na prizorišču pa je bila vzpostavljena tudi pomivalnica.