Katarina Benček: Iskreno še nisem povsem dojela, da sem postala mamica

Katarina Benček in Marko Pavlović sta se od začetka zavedala, da bo rojstvo otroka spremenilo njuno življenje, zdaj, ko se je deklica rodila, pa enostavno ne znata povsem opisati občutkov, ki ju ob tem preplavljajo. Sam porod sicer ni potekal povsem po željah vplivnice, a kljub temu ji je izkušnja ostala v lepem spominu, danes pa se tako mamica kot tudi dojenčica počutita super. Kako pa je z novopečenim očkom? Zakaj je med porodom zaspal, kdaj bodo prvič sedli na letalo in kdaj bo javnost izvedela ime male deklice, sta zaljubljenca zaupala v ekskluzivnem intervjuju za naš portal. 

Z Markom sta se pred dnevi razveselila svojega prvega otroka. Je bil prvi trenutek, ko si zagledala malo dojenčico, takšen, kot si si predstavljala?

Katarina: Ni bilo kot sem si želela, ker sem bila stoodstotno prepričana, da bom rodila naravno. Predstavljala sem si, kako bo Marko prerezal popkovino, kako bomo dojenčico vsi takoj videli in objeli. Potem pa je glede na to, da sem imela carski rez, vse skupaj potekalo nekoliko drugače. Ne glede na to, da sem bila v spinalni anasteziji, je bil pred menoj zastor in trenutka, ko se otrok rodi, ne vidiš.  Marko ni mogel prerezati popkovine, čeprav je bil prisoten pri carskem rezu. A oba sva sedela tako, da nisva videla trenutka, ko je dojenčica prišla na svet. Kljub temu so jo dali najprej meni na prsi za nekaj trenutkov, potem pa je Marko prevzel dalje.

Marko je že pred dnevi razkril, da si na koncu rodila s carskim rezom in da se obe dobro počutita. Kaj te je presenetilo morda v pozitivnem ali negativnem smislu? 

Katarina: Pozitivno je bilo to, da smo se pravočasno odločili za carski rez. Zdi se mi, da je med mano, babico in zdravnico potekala zelo korektna komunikacija, da ne bi prišlo do kakšnih resnih komplikacij ali urgentnih potez. Negativno me je presenetila samo bolečina. Nekoč sem nekje zasledila, da ti prerežejo sedem plasti trebuha, kar se mi zdi ogromno. Nekako sem mislila, da je bolečina manjša, čeprav imam sama visok prag bolečine. Danes sem deveti dan po posegu in se počutim že veliko bolje. Kljub bolečinam, se mi rana zelo hitro celi in gre vse na boljše. Obe se dobro počutiva. Tudi dojenčica je zelo glasna, mislim, da je to po mamici (smeh). Takoj je imela tudi zelo močni sesalni refleks, zato mislim, da se ona dobro počuti, sama pa sem tudi vsak dan bolje.

Marko je med porodom tudi zaspal, to si delila v zabavnem videu. Ti je bil drugače v pomoč? 

Katarina: Če Marko kaj ni, potem sigurno ni jutranji človek. Zdi se mi, da so vsi neprespani podvigi zanj zelo stresni. Glede na to, da je cel porod potekal zelo mirno, na vse skupaj imam zelo pozitiven spomin, mislim, da se je tudi on lahko sprostil in zaspal. Prepričana sem, da če bi videl, da sem sama slabo, se ne bi mogel sprostiti in ne bi zaspal. Mi je bilo pa to zelo smešno. Sama sem bila ves čas priklopljena na aparatih, da so mi merili pritisk in srčni utrip dojenčice, Marko je pa zraven smrčal. Zato se mi je zdelo nujno, da ta trenutek posnamem. 

Dobila sta hčerkico, imena pa še nista zaupala javnosti. Na Instagramu si objavila, da ste imeli razkritje imena. Kdaj lahko pričakujemo kakšen namig o imenu tudi mi? Kdo ga je izbral in ali sta imela kakšna pravila pri izbiri oz. specifične želje? 

Katarina: Razkritje imena je bila šala, a so ga vsi zelo resno vzeli. Midva ima poseben razlog, zakaj imena ne razkrijeva, obenem pa upava, da ga bova lahko razkrila v mesecu ali dveh. Zato ime ohranjava zase, drugače bi ga zagotovo že razkrila do sedaj. Se mi zdi, da imamo že dovolj ameriških običajev, ampak glede na to, da je to pogosto vprašanje, saj mi ljudje ves čas pišejo, kako ji je ime, pa nekaterih osebno sploh ne poznam, se mi zdi bizarno, da jih to tako močno zanima. V kratkem bova razkrila ime, a ne bomo pokali balonov. Imela sva izbranih več imen, a na koncu sva se vedno vračala k temu. O ostalih možnostih pa ne bi govorla, ker mogoče, ampak res samo mogoče pride še kakšen otrok v prihodnosti, če ne bova prestara (smeh). 

Kako je Marku zdaj, ko ima doma dve dekleti? Kot je priznal ob novici o nosečnosti, si je bolj želel moške družbe. Misliš, da bo deklica postala prava mini kopija tebe?

Marko: Za tole vprašanje mi je Katarina porinila telefon v roke. Sam porod je čustveno doživetje. Od prvega trenutka in vsak dan znova,  čutim samo več ljubezni do nje. Mogoče čutim občutek zaščitništva, morda mi je celo lepše in lažje, ker če bi bil fantek, imamo moški nagon, da mu moramo predati vse svoje znanje in ga pripraviti na svet. Pri punčki čutim, da je dovolj, da ji dajem samo ljubezen, in to čutim kot neko olajšanje. Za moškega pridejo izzivi ob hčerki malo kasneje v obliki kakšnih snubcev, a vseeno mislim, da ima moški vlogo, da je zgled in dober partner ter nekdo, ki daje ljubezen. Zaenkrat je vse super in zelo sem vesel. 

Katarina: Ne vem, ali bo kopija mene, sigurno bo imela neke karakteristike od obeh, vsaj tako je ponavadi. Fizično pa se mi zdi, da je nekako podobna obema. Zaenkrat se mi zdi še prezgodaj za takšne ugotovitve.

Prvi dnevi so za vami. Kako se počutiš v vlogi mamice, kako se Marko počuti v vlogi očeta? Misliš, da vaju bo starševstvo spremenilo?

Katarina: Sama iskreno še nisem povsem ponotranjila, da sem mama. Se mi zdi, da še ne dojemam povsem. Grem dan za dnem, korak za korakom in skrbim zanjo, da ji je dobro, da ne joka. Sigurno še pride to zavedanje, da sem zdaj poleg vseh zadev še mama. 

Marko: Vlogo očeta trenutno bolj občutim tako, da imam več nekih hišnih opravil. Moram skrbeti za gospodinjstvo, no, to je šala. Že vsak pogled in ko primem najino punčko v roke, me popolnoma pomiri, sploh ne morem opisati tega občutka. To je res nekaj lepega. Zelo se veselim vsakega dne z njo. Je pa res tudi, da upam, da me očetovstvo ne bo spremenilo, saj si želim ostati jaz. Vsekakor pa čutim neko odgovornost in motivacijo. 

Katarina: Kako bo vplivalo starševstvo na naju, še ne vem, a mislim, da je to zagotovo preizkušnja za par, ali te zbliža ali pa oddalji. A glede na to, da midva delava skupaj in sva skupaj ves čas, upam, da nas bo to samo zbližalo. So pa to izjemno čustveni trenutki, nekaj čisto posebnega. 

Glede na to, da sta skupaj veliko potovala, kdaj nameravata deklico prvič spoznati z letali?

Katarina: Zagotovo bova izkoristila to, da otroci do enega ali dveh let ne rabijo plačevati letalskih kart. Sigurno bomo to kaj koristili, bova pa še videla, kako nam bo steklo, kakšna bo dojenčica in koliko bomo spali. Moja želja je, da pozimi pobegnemo na toplo. To se mi zdi dobro tudi zaradi imunskega sistema. Bomo pa videli, kako bo sproti. Sigurno bomo šli že prej na kakšno mini potovanje po Evropi oziroma v bližino, da se malo 'zverziramo'.

Koliko obiskov je že imela dojenčica? 

Katarina: Nekaj obiskov je že bilo. Tako ali tako živiva v hiši, kjer je na vrhu tašča. Tašča je bila prva, ki jo je dejansko videla, ko smo prišli iz porodnišnice. Naslednji dan sta prišla moja mami in oči, pa tudi sestra s partnerjem in nečakinjo. Potem je bila na obisku tudi že moja najboljša prijateljica s partnerjem, Markova sestra in njen partner ter nečak in nečakinja. Če povzamem, torej zaenkrat samo ožja družina in moja najboljša prijateljica, ki je praktično družina. Se bova pa naslednji teden še s kom dobila. Upam, da bom tudi sama po 14 dneh že toliko v redu, da bomo šli lahko na prvi sprehod, in da se tale vročina malo umiri.