Zgodba se vrti okoli najstnice in njenih tipičnih najstniških tegob, celotno zgodbo pa preseneti še Nikin posebni izziv – njen bratec Igor, ki ima Downov sindrom. Sporočilo opere je tako tudi sprejemanje drugačnosti. Uprizorjena je po romanu Vinka Möderndorferja, glasbo pa je napisal skladatelj Iztok Kocen skupaj z libretistom Jakobom Barbo. Čeprav predstava nagovarja težke teme, jo je ekipa želela izpeljati tudi na humoren način, tako da gledalec lahko iz dvorane odide celo z lažjim srcem.

"To je recimo ena stvar, ki sem jo jaz kot najstnik ali pa mladostnik pogrešal pri izobraževanju in se mi zdi, da je to nujno ozaveščanje. Zato je bila ta zgodba naravnost idealna izbira za nekaj takšnega," je povedal dirigent Iztok Kocen, sopranistka Gaja Sorč pa je dodala: "Kar je za nekoga normalno, ni nujno, da je normalno za nekoga drugega. Nekako moramo postati vseinkluzivni, ne glede na Downov sindrom, barvo kože in podobne stvari. Mislim, da bomo tudi na takšen način približali to ljudem."

"Rekel bi, da sem ponosen, vesel in da me vsi ljudje spoštujejo, čeprav imam Downov sindrom," pa nam je po predstavi povedal solist Alen Šoštar.

"Alen je čudovit fant, prinaša sonce. To je taka čustvena predstava. Na prvih vajah smo vsi jokali in smo šli mogoče čez en tak očiščujoč proces," pa nam je po premieri zaupala operna pevka Irena Yebuah Tiran.

Duhovita zgodba o vsakdanjih tegobah, s katero se lahko poistoveti tako mlado občinstvo, ki te doživlja zdaj, kot tudi starejše, ki jih je doživelo v mladosti.