Letos se je slovite Ježkove nagrade razveselil Jure Karas.
Priznanje mu je žirija namenila za več kot dve desetletji prepoznavnega ustvarjanja, s katerim nadaljuje tradicijo ostrega, izvirnega in družbeno angažiranega humorja, kakršnega je utelešal tudi Frane Milčinski - Ježek.
Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je Karas izjemen opazovalec ljudi in družbe, ki suvereno prehaja med televizijo, radiem, gledališčem, otroškimi vsebinami in popularno glasbo. Njegov humor temelji na natančnem poslušanju jezika – od pogovornega in političnega do birokratskega, medijskega in oglaševalskega. Pri tem pa njegova satira ni namenjena zgolj zabavi, temveč predvsem razkrivanju sveta, v katerem živimo.
Širši javnosti se je najprej predstavil kot član glasbeno-humorističnega tandema Slon in Sadež, v katerem z Igorjem Bračičem ustvarjata od leta 2001. Glasbeni duo je z avtorsko glasbo, inteligentno satiro, jezikovnimi domislicami, parodijami in družbenim komentarjem postal eden najprepoznavnejših pojavov slovenskega glasbenega in medijskega humorja, so spomnili v obrazložitvi. S svojim delom pomembno sooblikuje sodobni jezik slovenskega televizijskega humorja, so dodali.
V njegovem gledališkem delovanju posebno mesto zavzema satirični kabaret Realisti (SNG Nova Gorica). Predstava je prejela zlatega leva za najboljšo predstavo po izboru občinstva na 19. mednarodnem festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu, naziv žlahtna komedija po izboru strokovne žirije in občinstva na 28. Dnevih komedije v Celju ter nagrado za najboljšo predstavo v celoti na 43.
Karas ustvarja tudi za otroke. Med drugim je ustvaril Glavka in Zbrka, Lunožerja in Čarovnika Nika, Minizavra in Dina ter dramatizacijo Najprisrčnejšega velikana. Kot scenarist je sodeloval pri seriji animiranih filmov Koyaa, pri filmu Gajin svet pa kot scenaristični svetovalec.
Frane Milčinski - Ježek je bil legendarni slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec, novinar in režiser. Velja za enega največjih slovenski satirosv, humoristov in ustvarjalcev izvirnih radijskih ter televizijskih oddaj, ki je s svojim ostrim, a človeškim humorjem zaznamoval slovensko kulturno zgodovino 20. stoletja.
Satirični kabaret je oblika scenske umetnosti, ki združuje glasbo, petje, skeče in dramsko igro, pogosto v intimnem vzdušju kavarne ali manjšega gledališča. Zgodovinsko gledano se je razvil v Evropi kot način družbenega in politično angažiranega protesta, kjer so ustvarjalci skozi humor in satiro neposredno ter drzno kritizirali oblast, družbene anomalije in meščansko hinavščino.
Satira je zvrst umetniškega ustvarjanja, v kateri se z uporabo posmeha, ironije, pretiravanja in burleske biča človeške napake, družbene neumnosti, pokvarjenost ali politične krivice. Njen glavni namen ni le zabavati občinstvo, temveč ga spodbuditi k razmisleku, kritični presoji in družbenim spremembam.
























































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.