'Magnifico bi bil pravi človek, da zaigra Franceta Prešerna'

"To je pesem o prijateljstvu, o lepih puncah in o vinu. To so vse rock'n'roll teme, ki smo jih Lačni Franc tudi takrat častili in spoštovali. Je pa bil to čas, v katerem se je Slovenija postavljala na noge in ta pesem je bila potem razumljena kot izraz nekega pretiranega nacionalizma in so v približno treh tednih naš posnetek vtaknili v bunker. Ampak s tem so nam naredili veliko uslugo, ker so si ljudje pesem presnemavali na kasete, jo z nami peli na koncertih in Zdravljica je naenkrat postala iz ene besede iz pesmarice, rock komad. Nekaj, kar se je kup mladih ljudi naučilo na pamet, za kar so mi učiteljice slovenskega jezika pisale pisma in bile zelo vesele ter hvaležne, da ni bilo več treba naganjati učencev, naj se naučijo Zdravljico," nam je o priredbi himne, ki jo je z zasedbo Lačni Franc pred leti naredil, povedal pevec Zoran Predin.

"Prešeren je bil zagotovo en zanimiv 'tič'. Imel je svojo temno in svetlo stran kot vsak človek iz mesa in krvi. Uradna kulturno-umetniška srenja poudarja njegovo genialnost skozi stihe in pesmi. To je njegova svetla stran. Je pa tudi temna stran zanimiva in če bomo kdaj snemali kakšen film o Prešernu, bi ga po moje lahko lepo upodobil na primer Magnifico. Tisti scenarij pa bi moral vsebovati tudi verze in informacije o njegovi temni strani. Vsekakor je največji slovenski pesnik ravno zaradi svojih pesmi, svojih sonetov, v katerih je pokazal ne samo obrtno spretnost, ampak so tudi teme, o katerih je govoril, večne," še meni Predin.

Prešernova dela pa so blizu tudi komiku in pisatelju Boštjanu Gorencu-Pižami. "Vidi se, da sem bil rojen Kranjčan in sem odraščal tam, kjer je Prešernova hiša in Prešernov gaj ter njegov grob. Že v srednji šoli smo delali raperske priredbe njegovih komadov, ko sem kot študent pisal za nek časopis, se je tudi v neki moji zgodbi Prešeren kot duh vračal, potem pa so prišli Slovenski klasiki ena, ki jih je zanetil Povodni mož na Facebooku, sedaj pa z lekture prihaja že izrisan strip Krst pri Savici: Poslednja Črtomirjeva skušnjava, ki sva jo naredila z Jako Vukotičem," nam je povedal o svojih 'srečanjih' s Prešernom.

"Kako je on iz nekega skoraj vakuuma, kjer je bilo samo nekaj ljudi, ki so pisali neke bolj oglate pesmi, on prišel in napisal sonete, gazele, sonetni venec in vse ostalo. Pokazal je, da je slovenščina jezik, ki je popolnoma enakovreden drugim jezikom v izrazni moči in ga lahko uporabljamo za vse te klasične pesniške oblike. On je ostal z nami. Vsi ga poznamo," je še povedal.