'Ljudje pozabljamo, da so naravni materiali najbolj trpežni'

Da tudi Maribor živi za modo in obenem skrbi tudi za njeno trajnost, so v sklopu meseca mode v mariborskem Pokrajinskem muzeju potrdili modni oblikovalci, ki so dokazali, da se lahko čudovite modne kose ustvari tudi iz narave prijaznim materialom. "Maribor je ravno toliko na modni sceni kot katero koli drugo mesto v Sloveniji. Ljubljana ima seveda to prednost, da je glavno mesto Slovenije, menim pa, da Maribor za njo prav nič ne zaostaja," je o prisotnosti mode v Štajerski prestolnici dejala modna oblikovalka Maja Štamol, ki je zasluge za to pripisala tudi projektu Pokrajinskega muzeja, ki v teh dneh gosti mesec mode.

"Projekt je nastal iz želje po prepletanju preteklosti in sodobnosti ter dejstva, da v muzeju hranimo zbirko oblačilne kulture s prek 10 tisoč predmeti vse od 17. stoletja do danes," je o mesecu mode v Pokrajinskem muzeju dejala avtorica in vodja projekta Maja Hren Brvar, ki je pojasnila, da z združevanjem mode iz preteklosti in sedanjosti ohranjajo njeno fluidnost in aktualnost. Ob tem je dejala, da so bile podobnosti med kosi iz muzejskega arhiva in kosi, predstavljenimi na svetovnih tednih mode, veliko bolj pogoste, kot bi sprva pričakovali.

"Trendom seveda moraš slediti, ker jim sledijo tudi stranke in si jih želijo, a menim, da kvaliteta in večna klasika zmagata," je o prepletenosti mode in trajnosti dejala Štamolova. "Moj princip dela je bil vedno takšen, da oblačil ne delamo za dva meseca ali celo kaj manj, temveč da moje stranke kose nosijo več let. Tudi kolekcija sama je sestavljena tako, da se lahko nadgrajuje in da jo lahko v kombinaciji z novimi kosi nosi še sedaj."

Da ljubezen do trajnostne mode lahko tudi združuje, pa sta s svojim sodelovanjem dokazali modna oblikovalka Julia Kaja Hrovat in oblikovalka slamnikov Ana Cajhen. "Obe uporabljava naravne materiale in zelo sta nama pomembni ekologija ter trajnostna moda," je o sodelovanju dejala Cahenova, ki je s Hrovatovo uspešno združila moči že na ljubljanskem tednu mode. "Ljudje pozabljamo, da so naravni materiali najbolj trpežni," sta se ob tem strinjali.

Z naravnimi oziroma biorazgradljivimi materiali se je pri ustvarjanju letošnje kapsulne kolekcije Better design spoznala tudi modna oblikovalka Barbara Franjić. Natančneje, tekom enoletnega raziskovanja je spoznala, da so pri modi med drugim uporabni tudi bananini listi in vrtnice. In kaj je najboljša plat takih materialov? V primeru, da oblačila iz takih materialov nekega dne ostanejo v naravi, ji s tem ne bodo škodovali. "Misliti moramo tudi na to, kaj se bo zgodilo čez nekaj let," je pri tem še opomnila oblikovalka.

"Preskok je v veliki meri že narejen, le da se Slovenci tega morda še ne zavedajo," pa je o začetku pozabe na hitro modo v Sloveniji in preskoku na bolj trajnostno komentiral modni oblikovalec David Bacali, ki je na dogodku predstavil kolekcijo, v kateri je raziskoval žensko kot bojevnico. "Prepričana sem, da zopet prihaja čas, ko bo ponovno privilegij, da boš lahko odšel k nekomu, ki ti bo ročno izdelal čevlje ali obleko. V tem trenutku je ponudba hitre mode, ki razvrednoti naše delo, absolutno prevelika,"  je ob tem dejala Štamolova in opozorila na izginjanje rokodelskega poklica.