'Marsikdaj sem slišala očitek, da sem preveč resna za popsceno'

Tamaro Šnofl je širna Slovenija spoznala leta 2003, ko se je prijavila na Popstars, enega prvih resničnostnih šovov na POP TV, ki je med mladimi iskal pevske talente. Tamara v šovu ni zmagala, je pa tam spoznala še Barbaro Smisl in Brino Knaus, s katerima je ustanovila dekliško popskupino BBT. Večina se jih spomni po hitu Druga naj ti sužnja bo. Dekleta so se po nekaj hitih razšla, na glasbeni sceni pa je ostala le Brina. Ta je postala priznana DJ-ka, ki glasbo vrti tudi na Ibizi.

Tamara je ob nastopih z BBT po Sloveniji študirala še pravo in bila odločena, da bo študijske obveznosti dokončala v rednem času. Medtem ko je čakala na nastope, se je učila, študirala in se pripravljala na izpite. Na poti, ki si jo je zadala, je nič ni ustavilo. Prav trdna volja je bila tista, zaradi katere se je znašla v politiki. Odločila se je, da domača občina potrebuje spremembe in da pritoževanja mlajših generacij ne vodijo nikamor. "V kandidaturi za županjo sem videla možnost, da ljudem lahko pomagam. Po drugi strani sem v tem videla osebni izziv," je za 24ur.com povedala nova županja občine Kungota.

Slovenija vas je spoznala kot tekmovalko šova Popstars. Kako se spominjate teh časov?
Na te čase imam zelo lepe spomine. Je neprecenljiva izkušnja, spoznala sem veliko novih ljudi. So pa bili to povsem drugačni časi kot zdaj. Ljudje in mlajše generacije so bistveno bolj spremljali slovensko popsceno. Bilo je lepo.

Skupaj z dekletoma, s skupino BBT, ste bili tudi del Popstars turneje, ki je požela veliko uspeha. Bili ste del slovenske glasbene scene, ko je bila popglasba v razcvetu. Kaj ste se naučili v tistem času? Kaj vam je ta izkušnja dala?
Predvsem sem se ves čas zavedala, da si moraš v življenju postaviti prioritete. Meni je bila že v tistem času prioriteta v rednem roku končati študij prava in nadaljevati službeno pot v pravnih vodah. Nikoli nisem dopustila, da bi študij ali zasebno življenje trpelo zaradi glasbe in javnega nastopanja. Vedno sem bila glede tega precej konzervativna, marsikdaj sem na ta račun slišala očitek, da sem za popsceno morda celo preresna oziroma prezrela. Rečem lahko, da se s tem celo strinjam. Sem zelo načelen človek in se svojih stališč tudi držim. Ne morem mimo tega, da jaz ne bi bila jaz. 

Vas ljudje še kdaj prepoznajo kot nekdanjo pevko, članico skupine BBT?
Načelno ne opazim, da bi me ljudje prepoznali zunaj domačega okolja kot nekdanjo glasbenico. Zdaj me prepoznajo kot županjo (smeh). Včasih se zgodi, da mi kdo reče, da se jim poznana, pa ne ve, od kod. Po svoje je razumljivo, saj se je v teh 15 letih naša glasbena scena zelo spremenila in so se menjali številni obrazi.

Pozneje ste po nekaj hitih poniknili. Kaj se je zgodilo s skupino BBT?
Slovenija je medijsko gledano tako majhen prostor, da je za te glasbeno-plesne popskupine zelo težko delovati in obstati več kot nekaj let. Tudi poslušalci teh skupin so bile mlajše generacije, in ko tvoji poslušalci odrastejo, so aktualne spet nove skupine. Ta ciklus je pri pevsko-plesnih popskupinah prisoten ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini. To je povsem pričakovano in naravno. Je pa dobro, da se tega zavedaš, ko začneš svojo pevsko kariero, torej da je zelo hitro minljiva in bolj kot ne le dobro plačan hobi. Zato je pomembno, da se tudi danes mladi glasbeniki tega zavedajo. Sama pa sem dokaz, da tudi če si bil kdaj del naše pop glasbene scene, še ne pomeni, da ne moreš prosperirati in se karierno razvijati na drugih 'resnejših' področjih. Popredalčkanje ljudi na prvo žogo nikoli ni dobro (smeh).

Ko ste bili članica skupine BBT, ste tudi študirali pravo. Kako ste usklajevali svoj čas?
Vedno sem ga uspešno usklajevala in moram povedati, da sem se na koncu najlažje organizirala prav takrat, ko sem imela največ nastopov in študijskih obveznosti hkrati. Velikokrat sem se učila in študirala gradivo tudi po nastopih ponoči, vendar vse je šlo. Kjer je volja, je tudi pot. Imela sem jasno začrtano vizijo, kaj želim v življenju, zato mi ni bilo težko. 

Zdaj ste bili izvoljeni za novo županjo Kungote. Čestitke! Kakšni so vaši cilji, načrti za občino?
Želim si, da bi zaživeli v prijaznejši in lepše urejeni občini. Premalo se je delalo pri razvoju občine, poslovalo se je neracionalno, ni se prisluhnilo in sodelovalo z vsemi občani. Zagotovo bodo tudi prioritete zdaj drugačne, kot so bile. Premalo se je dalo priložnosti mladim in mlajšim generacijam. Osebno vidim Kungoto kot občino z največjim razvojnim potencialom turistične destinacije v tem delu Slovenije in občino, ki bo atraktivna za bivališče novim mladim družinam. Smo le slabih 8 km iz centra Maribora in nam lega nudi številne možnosti za razvoj urbanega dela, prijaznega in atraktivnega za prebivališče novim prebivalcem. Imamo vse: lepo naravo, dobro strateško lego in prijazne ljudi in seveda naše svetovno znano srce med vinogradi na Špičniku v Svečini. Večkrat ponosno povem, da živimo na najbolj srčni strani Slovenije, in to dobesedno. Naš srček oziroma srce med vinogradi je s takšno medijsko prepoznavnostjo tako blagovna znamka, da bi se je tudi na državni ravni morali veliko bolj zavedati in biti ponosni na to. To bo tudi ena mojih prioritetnih nalog. Smo pa v Sloveniji zagotovo ena najbolj glasbeno atraktivnih občin v Sloveniji. Kot županja in občanka sem zelo ponosna, da je v naši občini dom Maje Keuc in Natalije Verboten. Res, da je Maja Keuc zdaj veliko v tujini, ampak vedno se rada vrača domov v Svečino. 

Katere problematike se boste najprej lotili?
Najprej se bom lotila finančne sanacije občine. Dejstvo je, da sem občino prevzela, finančno gledano, v poraznem stanju. Sredstva so se porabljala prek meja in neracionalno, tako da bomo v tem mandatu morali narediti vse, da Kungota normalno in likvidno posluje. Drži, da bodo ob tem potrebni tudi kakšni ukrepi, ki vsem ne bodo po volji, vendar je treba razumeti, da če želimo finančno stabilno in racionalno poslovanje, bodo posamezni ukrepi nujno potrebni. Občina namreč ni nič drugega kot večje gospodinjstvo, kjer ne moreš več zapravljati, kot imaš na voljo. Če se po tej logiki ne posluje, se prej ali slej zalomi, in to se je na žalost zgodilo v naši občini. Ob tem je treba poiskati dodatne vire za financiranje, vključiti je treba zasebne investitorja po modelu JZP, prav tako je treba pridobiti dodatna sredstva iz EU in integralnega proračuna ter si pri tem zastaviti prioritete. 

Česa v Kungoti primanjkuje in kako se boste s tem problemom spopadli?
Primanjkuje urejene cestne infrastrukture po celotni občini in kanalizacije v strnjenih naseljih na določenih območjih občine (predvsem v Spodnji Kungoti). Znova smo pri prioritetah in tudi tukaj si jih bomo morali postaviti: kje si najprej želimo urejenih cest in kje se lahko z večjimi investicijami počaka. Seveda bo tukaj imela svojo besedo tudi stroka naših občanov.  

Kako mislite, da so vas sprejeli na občinski upravi?
To je vprašanje za občinsko upravo (smeh). V delovnih kolektivih je vedno tako, da z nekaterimi se bolj ujameš, z drugimi manj. Zagotovo so me nekateri manj veseli od drugih. Sem pa že na prvem kolegiju jasno povedala, da tisti, ki bodo delali profesionalno, prizadevno, strokovno in odgovorno, z mano ne bodo imeli težav. Prav tako sem jasno dala vedeti, da imam ničelno toleranco do korupcije. Ali pričakujem preveč?

Kako na vas gledajo nasprotniki?
Menim, da so se zadeve že nekoliko umirile po samih volitvah. Na lokalni sceni nasprotnikov praktično ne bi smelo biti. Smo ena skupnost, vsi otroci hodijo v iste vrtce, v iste šole, vozimo se po istih cestah in živimo v istem mikrookolju. Zato pričakujem in verjamem, da bo naša lokalna politika prerasla te stereotipe politične delitve ter da bomo vsi skupaj premogli toliko politične modrosti, da nasprotnikov praktično ne bo. Konstruktivna kritika je vedno dobrodošla. Na koncu pa se t. i. nasprotniki morajo zavedati, da tudi v politiki še kako velja pregovor 'Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.'

Kaj kvalificira dobrega župana?
Na prvem mestu, da je po naravi človek, ki ima posluh za sočloveka, in da zna prisluhniti. Da je dober gospodar, ki zna racionalno poslovati z občinskimi financami, da je odgovoren, načelen, marljiv. Da se zaveda svoje odgovornosti do ljudi in da odločitve sprejema tako, kot da bi se odločal zase. Torej večkrat poudarim, da se je pri posameznih odločitvah treba vprašati, ali bi enako ravnali, če bi s svojim denarjem kupil to in to za lastno gospodinjstvo. Ali bi se odzval, če vidiš, da ti nastaja škoda. Včasih človek dobi občutek, da se z občinskim denarjem ravna, kot da ne bi bil naš. Kot da je vse zastonj in v neomejenih količinah. Pa ni. Ker zaradi posameznih neracionalnih in nelogičnih odločitev na koncu trpijo vsi občani. Tega kot županja ne bom več dopustila. 

Zakaj ste se odločili kandidirati?
Ker mi ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Vsi velikokrat kritizirajo in kažejo s prstom, kaj ni v redu, ko pa se je treba izpostaviti in stvari vzeti v svoje roke, ni nikogar. Že nekaj let se je med občani kazalo veliko nezadovoljstvo nad dozdajšnjimi razmerami, ob enem pa se nihče od mlajše generacije ni odločil, da bi kandidiral. V sami kandidaturi za županjo sem videla možnost, da ljudem dejansko lahko pomagam. Po drugi strani sem v tem videla osebni izziv. Čeprav so mi t. i. nasprotniki in poznavalci politične scene na lokalni ravni in v Sloveniji pripisovali, da nimam praktično nobenih možnosti za zmago, sem osebno vse od začetka vedela, da mi lahko z našo ekipo občanov, sestavljeno izključno iz srčnih ljudi, ki so mi brezpogojno pomagali, to tudi dejansko uspe. Če ne bi verjela v zmago, tudi ne bi šla v to volilno tekmo. Sem pa upravičeno ponosna, da ima naša občina prvič v zgodovini žensko županjo in da sem to jaz.