Bučko je prišel na velika platna. Otroška detektivska pustolovščina se je pretekli vikend predstavila slovenskemu občinstvu, na premiernem vikendu v Sloveniji pa jo je pospremila tudi hrvaška filmska ekipa z režiserko, producentko in montažerko Marino Andree Škop na čelu.

Občinstvu se je pridružilo vseh pet mladih igralcev Marta Mihanović, Maks Kleončić, Mark Spiridonović, Martin Pišlar in Andrija Lamot ter njihova mentorica za igro Tena Tadić. Mladi, a svojim letom navkljub izkušeni hrvaški igralci so občinstvu zaupali nekaj sladkih podrobnosti s snemanja, na katerem sta sodelovala tudi dva prepoznavna slovenska igralca Ajda Smrekar in Matej Puc. V kratkem intervjuju sta igralca, ki sta svojima likoma posodila glas še v slovenski različici, razkrila nekaj podrobnosti s snemanja s hrvaškimi kolegi.

Intervju z Ajdo Smrekar:
Kaj je glavno sporočilo filma? To, da prepoznajo, da je vsak človek edinstven in da so razlike tiste, ki nas delajo lepe in posebne. Pomembno je, da pri drugem sprejmemo te razlike, jih spoštujemo in sodelujemo ter smo skupaj najmočnejši.
Kaj te je pri Bučkovi zgodbi najbolj ganilo? Že sama tema, ki jo film obravnava. Na lep in nevsiljiv način spodbuja vključevanje, sodelovanje in moč prijateljstva.
Te je kakšen prizor presenetil, še posebej ganil, ko si film videla v celoti v kinu? Več prizorov me je ganilo. Predvsem kako so mladi detektivi opolnomočili Milana, da je naredil neke velike in pogumne korake. Pa prizor v tunelu, kjer se mu vsi pridružijo in s skupnimi močmi premagajo nepridiprave.
Je to tvoja prva izkušnja s snemanjem v hrvaškem jeziku? To je moja prva izkušnja in bilo je super. Upam, da pride še kakšna, ker je bil lep in dober izziv.
Kako je sinhronizirati samega sebe? Hecno je sinhronizirati samega sebe, ker se mi je prvič zgodilo, da sem vse replike že poznala. Vedno, ko sinhroniziraš risanke, vidiš prvič besedilo in zgodbo, tukaj pa sem vse poznala in to je na eni strani prednost, na drugi strani pa je v naravnem jeziku, torej v hrvaščini, vse bolj naravno. To je bil en tak izziv, ampak nas Nana Miličinski kot vedno lepo vodi, da je rezultat tak, kot je treba.

Intervju z Matejem Pucem:
Kaj bi želel, da otroci, gledalci po ogledu odnesejo iz kina? Osnovno sporočilo je sprejemanje drugačnih in družinska ljubezen.
Opiši film Bučko v treh besedah. Zanimiv, duhovit in lep.
Kateri del filma te je najbolj nasmejal? Najbolj duhovite scene so mi, ko pride socialna delavka na obisk k naši družini.
Kaj mlajši kolegi prinesejo na snemanje filma? Mislim, da mladi prinesejo nepredvidljivost, ker niso profesionalni igralci, so na nek način drugače prisotni in kdaj naredijo kaj, kar nisi pričakoval. To je lepo in prav.
Kakšna pa je tvoja prva izkušnja snemanja v hrvaškem jeziku? To je neke druge vrste trema. Ker sam nisem toliko vešč, ko igram v slovenskem jeziku, imam še vedno možnost improvizacije, tukaj pa se je bilo treba striktno držati besedila, ker si improvizirati nisem upal.

O otroški detektivski pustolovščini z naslovom Bučko
Ustvarjalci so Bučka že od začetka zasnovali kot izrazito stiliziran film, ki spominja na domišljijskega. Temu sta sledili scenografija in izbira prizorišč, zato so snemali tudi v Posavju, kjer so ta poseben filmski svet gradili tudi v resničnih prostorih. Tam je ekipa snemala pet dni, med drugim v Kostanjevici na Krki, na Mokricah in v Brežicah. "Kot zanimivost lahko denimo povem, da smo za prizor bolnišnice v resnici kombinirali kar tri različne lokacije v Posavju, ki jih bodo domačini zagotovo prepoznali v filmu," je povedala Ida Weiss, slovenska koproducentka filma iz Senca Studia.

Kot je na premieri povedala ena od dveh režiserk Marina Andree Škop, sta z režiserko Vando Raymanovo iskali način, da posnameta film, ki bo morda prvi igrani film, ki si ga bodo najmlajši ogledali v kinu, torej film za otroke, ki imajo radi risanke. "In ker Vanda dela odlične risanke, sva se odločili, da v Bučku uporabimo ogromno animacij in tudi scenografijo naredimo karseda barvito, skorajda narisano. Tako je Bučko film, ki na trenutke spominja na risanko – čaroben, barvit in genialen, slednje predvsem zaradi naših pet junakov in slovenskih pet igralcev, ki so jih sinhronizirali," je dodala.

Pred prihodom na redni spored slovenskih kinematografov si je Bučka na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini ogledalo že več kot 80.000 gledalcev. Film je doslej prejel sedem festivalskih nagrad. Na festivalu Cinepänz v Kölnu je osvojil nagrado otroške žirije za najboljši film in nagrado občinstva, na Puljskem filmskem festivalu pa tri zlate arene za scenografijo, kostumografijo in vizualne učinke. Na festivalu Avant&Una v Bosni in Hercegovini je prejel nagrado za najboljšo fotografijo, na Mednarodnem festivalu otroškega filma v Teheranu pa zlatega metulja za najboljši umetniški prispevek.





































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.