V 16. stoletju so odmevale besede 'moji lubi Slovenci', v 21. stoletju pa med mladimi vse pogosteje slišimo izraze, kot so 'brt', 'buraz' in 'idemo gas'. Slovenščina se je skozi stoletja razvijala in spreminjala, z njo pa tudi način, kako se izražamo. Ob dnevu reformacije se je naša ekipa o jezikovni raznolikosti pogovarjala z radijskim voditeljem, napovedovalcem, avtorjem in voditeljem oddaje Izštekani, Juretom Longyko.
Na vprašanje, koliko smo pri uporabi jezika sproščeni, je Jure Longyka odgovoril: "Ful smo 'lagano' in bolj ko smo lagano, boljše je. Kajti če jeziku neke okove nadenemo, četudi v najboljši veri, mu delamo slabo uslugo." Da takšne besede prihajajo iz ust nekoga, ki ga številni povezujejo z izbrušeno zborno slovenščino, je morda presenetljivo. A Longyka poudarja, da je prav jezikovna raznolikost naše največje bogastvo. "Vse te socialne podzvrsti, slengi, žargoni in predvsem narečja so bogastvo jezika," je dejal.
To se lepo odraža tudi v slovenski glasbi. Longyka je izpostavil Leopolda I. in rap kot glasbeno zvrst, pri kateri ima beseda osrednjo vlogo. "Radgonščina ni bila tako zelo poznana, zdaj pa je. Je super," je dodal. S svojim narečnim ustvarjanjem izstopajo tudi Rudi Bučar, Vlado Kreslin, ki prekmurščino v glasbi neguje že vrsto let, in Milan Kamnik, ki ostaja zvest koroščini. Na domačo štajerščino pa prisega tudi skupina Alo!Stari."Vsakemu od nas je narečje naš materni jezik," je poudaril Longyka.
Narečja ne bogatijo le glasbe, temveč tudi slovenski film. Likom namreč dajejo pristnost, barvitost in dušo, ki jih zborna govorica pogosto ne more pričarati. Eden od takšnih primerov je priljubljena komedija Pr' Hostar, v kateri je mogoče slišati pristno gorenjščino.
Jezik je živa stvar, ki diha z ljudmi, se spreminja, prilagaja času in prevzema nove izraze. Toda ali bomo slovensko govorili tudi čez 200 let? "Jaz verjamem, da ja," je optimističen Longyka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.