Premiera predstave Kazimir in Karolina navdušila gledalce MGL-ja

Gledališka predstava Ödöna von Horvátha Kazimir in Karolina v prevodu Boruta Trekmana je nastala v avtorski priredbi Nine Rajić Kranjac in Tiborja Hrsa Pandurja. Težko pričakovano uprizoritev je režirala Nina Rajić Kranjac, ki je tudi avtorica glasbenega izbora. Dramaturg in prevajalec dodatnih besedil je bil Tibor Hrs Pandur. Likovno podobo so zasnovali scenografka Urša Vidic, kostumografka Marina Sremac in oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik. Za zvočno in jezikovno podobo so poskrbeli avtor glasbe in zvoka Branko Rožman, oblikovalec zvoka Sašo Dragaš in lektor Martin Vrtačnik. Pri nastajanju uprizoritve so sodelovali tudi asistent režiserke Jaka Smerkolj Simoneti, asistent dramaturga Tilen Oblak in asistentka kostumografke Nina Čehovin.

Igrajo Primož Pirnat, Jana Zupančič, Karin Komljanec, Gregor Gruden, Matej Puc, Mojca Funkl, Tanja Dimitrievska, Jernej Gašperin, Bernarda Oman, Lotos Vincenc Šparovec, Uroš Smolej, Jure Rajšp k. g., Gaber K. Trseglav, Lena Hribar Škrlec in Diana Kolenc k. g.

Na Reki rojeni avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth (1901–1938) je dramo Kazimir in Karolina napisal leta 1932, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Razpad Avstro-Ogrske, inflacija in ekonomska kriza kot posledice prve svetovne vojne so samo najpomembnejše zgodovinske okoliščine, ki so bile glavni vzrok, da se je v Nemčiji okrepil nacionalsocializem ter da sta politično nasilje in množično iztrebljanje političnih nasprotnikov postala uzakonjena stalnica.

Dogajanje je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se naključno srečajo vsi tedanji družbeni razredi. Osnovno gonilo drame, postavljene v čas množične brezposelnosti, je na videz banalen razhod med brezposelnim šoferjem Kazimirjem in nižjo uradnico Karolino. 

Ker je Ödön von Horváth v svojih dramah seciral socialnopolitične teme srednjeevropskega miljeja, je v obdobju med obema vojnama slovel kot mojster prikazovanja usod obubožanih in brezperspektivnih delavcev, predvsem pa zaslepljenih uradnikov in meščanov srednjega razreda, ki so s svojo podporo prispevali k vzponu Hitlerja na oblast.