Razprodani plesni spektakel z več kot 260 nastopajočimi navdušil Novo Gorico

Kar nekaj plesnih navdušencev, ki so si želeli ogledati vsakoletno plesno produkcijo novogoriške Plesne šole ProDance, je konec tedna razočaranih ostalo pred vrati velike dvorane novogoriškega gledališča. Štiri predstave Alica, kdo si? so bile namreč razprodane v pičlih treh dneh, občinstvo pa je bilo nad tem, kar je videlo, navdušeno.

Sodobna, čustvena in vizualno osupliva interpretacija znane pravljice je na oder postavila več kot 260 nastopajočih vseh generacij – od najmlajših plesalcev do odraslih. Na odru so se prepletali jazz, hip-hop, break dance in orientalski ples, kar je ustvarilo dinamično in raznoliko plesno izkušnjo.

V središču zgodbe je bila mlada Maša Cegnar Brešan v vlogi Alice, ki se je znašla na prelomnem trenutku: med pričakovanji drugih in lastnimi dvomi. Njen padec v čudežno deželo ni bil beg, temveč začetek poti vase – v svet, kjer so njeni strahovi, dvomi in notranji glasovi dobili podobo.

Poseben pečat predstavi je dal izkušeni gledališki igralec Radoš Bolčina, ki smo ga na POP TV gledali v seriji Nemirna kri v vlogi Petra Vebra, kot pripovedovalec, medtem ko je mlada harfistka Tais Kobal z živo glasbo dodala čustveno globino.

Celotno idejno zasnovo je ustvaril priznan plesno-koreografski dvojec - sestri Sara in Nika Mlakar, obe profesionalni plesalki, ki sta zgodbo prepletli z iskrenostjo in sodobnim razmislekom o iskanju lastne identitete. Pod koreografijo pa se je podpisalo kar osem koreografov: Sara Mlakar, Nika Mlakar, Tajda Kožamelj, Lara Kodrič, Elena Peršič, Jerca Žvanut, Aja Vnuk in Saša Štrukelj. Scenografija in kostumi so nastali v tesnem sodelovanju koreografov, plesalcev in staršev, maske in klobuke pa je prispevala oblikovalka z začasnim bivališčem v Londonu, Ana Lazovski.

Predstava je presegla okvirje klasične pravljice. Vsak lik, ki ga je Alica srečala – od skrivnostne Gosenice prek kaotičnega Klobučarja do neizprosne Kraljice – je predstavljal del njenega notranjega sveta. V deželi, kjer so se pravila nenehno spreminjala, je Alica postopoma spoznala, da identiteta ni nekaj danega, temveč nekaj, kar si gradimo sami skozi izkušnje, dvome in odločitve. Vrhunec je nastopil, ko se je Alica odločila, da bo postavila zase – ne glede na pričakovanja drugih. Prav to sporočilo je postalo glavno jedro predstave: največji pogum je ostati zvest sebi.

Alica, kdo si? ni bila zgolj plesna predstava – postala je celostno umetniško doživetje, ki je združilo ples, gledališče, glasbo in vizualno umetnost ter vsakega gledalca spodbudilo k razmisleku o lastni poti.