Sebastian Cavazza na silvestrovo z Ajdo: Ne morem si želeti lepšega zaključka tega napornega leta

Čeprav je pandemija covida-19 letos močno oklestila številne prireditve, koncerte in predstave, se ustvarjalci na področju kulture ne dajo. Nedvomno so že vsi, ustvarjalci in obiskovalci, lačni umetnosti.

Ker vrata gledališč za občinstvo še vedno ostajajo zaprta, se ustvarjalci trudijo, da s pomočjo tehnologije pokažejo svoje gledališke mojstrovine in na ta način ohranjajo kulturo živo. V Mestnem gledališču ljubljanskem so se zato odločili, da se bodo od letošnjega – niti ne najboljšega niti ne najslabšega, ampak drugačnega – leta poslovili s spletno silvestrsko premiero romantične drame Jazz v režiji Nejca Gazvode, ki je tudi avtor besedila. V krstni uprizoritvi, katere prenos bo  potekal v živo po spletu na najdaljšo noč v letu, 31. decembra, ob 20. uri, igrata Ajda Smrekar in Sebastian Cavazza. Po naročilu MGL je dramatik Nejc Gazvoda besedilo napisal prav za omenjeni igralski par. Ta odločitev jim je v trenutnih razmerah olajšala delo in proces priprav, ki so s študijem vred trajale skoraj eno leto.

Igralski par smo ujeli med pripravami na svečano premiero. V pogovoru sta nam Ajda in Sebastian zaupala, kako so potekale vaje, kaj imata skupnega z likoma, ki ju igrata, in ali je pripravljati predstavo s partnerjem prednost.

Kako je potekal študij za predstavo v teh časih?

SEBASTIAN: Prednost je, da smo majhna ekipa in smo se tako lahko dobivali nadzorovano ali prek Zooma. Gre za intimen tekst in študij je bil tudi tak. V vseh časih so mi taki študiji všeč in lahko bi jih bilo več.

AJDA: Velika prednost pri naših pripravah je gotovo ta, da smo majhna ekipa in se veliko lažje organiziramo. Glede na situacijo smo morali biti precej fleksibilni. To, da sva v zasedbi samo dva, in to iz skupnega gospodinjstva, pa nama je omogočilo, da sva na odru lahko brez maske. 

Nejc Gazvoda je scenarij napisal prav za vaju. Sta našla kakšne vzporednice z likoma, ki ju igrata?

AJDA:  Seveda, lik pripada moji generaciji. Vprašanja minljivosti, zapravljenega življenja, osamljenosti, pa tudi konkretnejša vprašanja, ali imeti družino, kaj je v življenju pomembno … Vse to so vprašanja, ki so mi blizu. Je pa to dekle precej "odpičeno" in v užitek mi ga je igrati.

SEBASTIAN: Glasba je pomemben del mojega življenja in vloga glasbenika je bila zato velik izziv. Ampak ne gre samo za glasbo, lik pianista doživlja krizo, ki slej ko prej doleti moške mojih let. Ali je to klišejska kriza srednjih let ali je povezana z njegovim problemom ločitve, ni tako pomembno, bistveno je, da se je lahko identificirati s tem likom. Osamljenost in občutek, da ti v življenju ni uspelo, pa sta del vsake generacije.

Skupaj sta že igrala tako v gledališču (Sedem let skomin) kot v filmu (Gajin svet). Je delati predstavo s partnerjem prednost ali je težje? 

AJDA: Vedno je lažje delati z nekom, ki te pozna, ob komer si sproščen. Pomembno je tudi, da delaš z režiserjem, ki zaupa vate, in z Nejcem (Gazvodo, op. a.) sva se odlično ujela že pri prejšnjih projektih. S Sebastianom pa sva sodelavca in prijatelja, kar naredi vsak najin skupni projekt lep. 

SEBASTIAN: Ajdo imam rad in rad delam z njo. Ne morem si želeti lepšega zaključka tega napornega leta!

Zgodba se začne na zabavi v maskah. Imata rada takšno vrsto zabave? 

AJDA: Šemljenja imam dovolj v teatru, kjer se včasih šemimo dobesedno, vedno pa se pretvarjamo, da smo nekdo drug, zato sem v zasebnem življenju rada to, kar sem. Ampak vseeno bi bila z veseljem v katerem izmed norih kostumov, ki so nastali za to predstavo, tudi izven teatra.

SEBASTIAN: Pred kratkim sem se ''našemil'' za vlogo profesorja na snemanju v Srbiji. Drugače se strinjam z Ajdo, maškarade je več kot dovolj na delu. Mi pa diši zabava, kakršna koli, tako da se res veselim časov, ko se bomo lahko spet zabavali. V maskah ali brez njih.

Takšna premiera bo za vaju in gledalce prva, saj vaju bodo spremljali izključno po spletu. Je zato prisotne kaj manj treme? 

AJDA: Toliko, kot je je običajno. Za nami stoji izjemna tehnična ekipa, ki se ukvarja s podrobnostmi, jaz se ukvarjam z vlogo – in tako je tudi prav.

SEBASTIAN: Sam imam rad tehnologijo, zato še s še večjim zanimanjem spremljam, kaj se dogaja. Komaj čakam, da bomo z vami v živo, pa čeprav na zaslonu. Gre pa vse po načrtih, seveda.

Kratka vsebina romantične drame Jazz

Streha razkošne vile, v kateri poteka zabava v maskah. Večer, zvezde, glasba, penina. Na balkonu se srečata moški in ženska. Oba sta oblečena v ptiča. Ona je stara nekaj čez trideset, on je sredi štiridesetih. On je pianist, ki je še ravnokar igral na zabavi. Ona je ... obiskovalka? Natakarica? Zapleteta se v pogovor. Na koncu večera – v katerem bosta drug o drugem nekaj izvedela in stkala krhke vezi poznanstva, kar že spominja na toplo človeško bližino (če je kaj takega v enem večeru sploh mogoče začutiti do popolnega tujca) – se dogovorita, da se bosta na istem mestu znova srečala ob letu osorej. In tako nadaljnjih pet let. Odnos se bo poglabljal, podatki o njunih življenjih postopoma razkrivali. Vsako leto v novi maski in brez védenja, kako je drugemu ime, bosta moški in ženska postala pomemben del življenja drug drugega, dan zabave in srečanja pa datum, ki bo v njunih življenjih nekaj pomenil, četudi bosta ti življenji preostalih 364 dni tekli po svoje ... Katero leto bo zadnje?