Igralke Iva Babić, Silva Čušin, Barbara Cerar, Petra Govc, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Maruša Majer, Saša Pavček in Barbara Žefran bodo na zadnji večer letošnjega leta v živo odigrale uprizoritev Moj mož, odrsko priredbo zbirk kratkih zgodb Rumene Bužarovske v režiji Ivane Djilas, ki je le nekaj dni pred oktobrskim zaprtjem gledališč doživela uspešno premierno predstavitev na velikem odru. Vstopnice za silvestrsko predstavo, ki jo bodo z velikega odra Drame prenašale štiri visokoločljivostne kamere, so na voljo po enotni ceni 11 evrov. Gostiteljica večera bo članica igralskega ansambla Drame Nina Valič. Za snemanje in zgodovinski prvi videoprenos predstave z velikega odra osrednjega slovenskega gledališča bo skrbela izkušena videoekipa Drame.
Ta poseben gledališki večer bo zaznamovala tudi posebna dobrodelna nota, saj bo Drama omogočila brezplačno spremljanje silvestrskega prenosa uporabnikom Društva onkoloških bolnikov Slovenije in Društva Zaupni telefon Samarijan.
O uprizoritvi Moj mož
Uprizoritev Moj mož pripoveduje, diha, kriči in šepeta skozi intimne in hkrati surovo realistične pripovedi devetih vrhunskih igralk in močnih žensk. Avtorici odrske priredbe po zbirkah kratkih zgodb ene najvidnejših makedonskih pisateljic Rumene Bužarovske Moj mož in Nikamor ne grem sta režiserka Ivana Djilas in dramaturginja Ana Duša, ki je poskrbela tudi za prevod v slovenščino na podlagi srbskih izdaj zbirk. Teme, ki se jih v svojih delih loteva Bužarovska, in človeške lastnosti, na katere opozarja, so univerzalne – neiskrenost, pomanjkanje komunikacije, zavist in ljubosumje, patriarhalnost. Tako njena zbirka kratkih zgodb Moj mož ne spregovori o moških ali soprogih, temveč z značilno avtorsko pisavo spretno profilira sodobne ženske, slehernice, ki so ujete v spone različnih vsakdanjih odnosov še vedno globoko patriarhalnega sveta.
Pri tem Bužarovska svojih literarnih protagonistk ne reducira na žrtve moških in družbe – predstavi jih tudi kot aktivne soudeleženke teh odnosov, v katerih njihova razmišljanja, odločitve in (ne)dejanja dajejo legitimnost obstoju družinskih in družbenih vzorcev, ki jih utesnjujejo. Ustvarja prostor, kjer so ženske vidne in slišane, pri čemer od njih ne zahteva, da nastopijo kot junakinje s socialnega dna ali bojevnice, temveč jim je dovoljeno biti vse, kar so tudi moški: grde, neumne, pokvarjene, pasivne, kompromisarske, zlagane, prizadete, zlobne, predsodkarske, patriarhalne, angažirane, pametne, hrabre, inferiorne, groteskne, posesivne.
Koreografinja uprizoritve in asistentka režije je bila Maša Kagao Knez, lektorica Klasja Kovačič, scenografinja Sara Slivnik, kostumografinja Jelena Proković, avtor glasbe Boštjan Gombač in oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.