Slovenska misica, ki želi porušiti stereotipe

23-letna Štajerka Danijela Burjan je vse prej kot zgolj mlada slovenska misica. Je tudi glasbenica in študentka, ki se ji v kratkem nasmiha naziv diplomirane veterinarke.  V preteklem letu je zastopala barve slovenske zastave na tropskih Filipinih, kjer se je potegovala za laskavi naziv Miss Earth in se tudi uspešno prebila do samega vrha, v ožji krog top dvanajsterice. Na tekmovanju je sodnike med drugim prepričala s svojim glasom – na večeru talentov je namreč zapela operno popevko in že s tem dala vedeti, da se za njenimi vokalnimi sposobnostmi skrivajo leta in leta trdega učenja in dela. Kmalu po vrnitvi v Slovenijo je posnela glasbeni hit, ki se že nekaj časa predvaja na različnih slovenskih radijskih postajah. ''Oh, še ena misica, ki je po lepotnem tekmovanju posnela skladbo z namenom samopromocije," bo pomislil marsikateri bralec, a temu ni ravno tako. Danijela namreč resno jemlje tako svoje petje, s katerim se profesionalno ukvarja že od malih nog, kot tudi kreativno ustvarjanje in izobrazbo. Z njo smo se pogovarjali o njenih manekenskih začetkih, glasbeni karieri, študiju veterine, ljubezenskem življenju, hobijih in načrtih za prihodnost. Če bi 23-letnico primerjali s katerim koli živim bitjem na svetu, bi jo morda lahko s hobotnico – njene lovke se namreč razprostirajo na številna področja, svoje obveznosti pa usklajuje več kot uspešno. Kako to počne in od kod izhaja ta nepresahljiv vir motivacije, pa si preberite v priloženem intervjuju. 

Študiraš veterinarstvo, na predavanjih pa sploh ne nosiš ličil, kar je popolno nasprotje od prevladujočih standardov lepotne industrije. Kako to, da si se odločila za tovrsten študij?

(Smeh). Ko sem bila majhna, smo imeli doma kužka Rexa. Ta je imel že precej majave zobe in jaz sem se vedno igrala 'zobozdravnika'. Že takrat sem ugotovila, da imam zelo rada živali in želela sem postati veterinarka. Ta želja iz otroštva me je spremljala skozi celotno odraščanje, tako da je bila izbira študija zame precej enostavna. Po končani gimnaziji sem se sicer za kratek čas poigravala z idejo, da bi se vpisala na študij medicine, a sem si potem premislila. Živali ti namreč dajo neko popolnoma drugo energijo, čisto drug pogled na svet. 

Kaj pa je botrovalo tvoji odločitvi, da se preizkusiš tudi v modnih vodah?

Približno dve leti nazaj sem se udeležila lepotnega izbora Smaragdna kraljica, ki je potekal v Žalcu. K tej odločitvi je največ prispeval moj dedek, ki mi je dejal, naj se preizkusim na tekmovanju, saj nimam kaj izgubiti. To sem tudi storila in zmagala. Tako se je pravzaprav vse skupaj tudi začelo.

Kako se je tvoja pot nadaljevala po zmagi na Smaragdni kraljici?

Po zmagi sem bila deležna medijske pozornosti in začeli so mi pisati številni organizatorji modnih dogodkov. Najprej sem prejela vabilo za udeležbo na izboru za Miss Universe, ki pa je v meni pustil grenak priokus. Sama organizacija dogodka ni bila takšna, kot sem pričakovala, in v osnovi vse skupaj ni bilo podobno pravemu lepotnemu tekmovanju. Po tem dogodku sem mislila, da bom izstopila iz modnih voda, nakar sem prejela klic organizatorja izbora za Miss Earth. Sprva sem se udeležbe otepala, nato pa sem prejela celotno programsko shemo, zaradi katere sem si premislila. Velik poudarek je bil namreč na ekologiji in takrat sem začutila, da bi lahko potegnila neke vzporednice s svojim študijem. Rekla sem si: ''V redu, bom poskusila še enkrat.'' Moja izobrazba mi je na tem področju prišla še kako prav, saj smo imeli kar nekaj ekoloških projektov, pri katerih sem lahko uporabila znanje s fakultete. 

Na lepotnih tekmovanjih so različni testi, kvizi in vprašanja precej pogosta zadeva. Omenila si tudi ekološke projekte ... 

Da, tako je, lahko smo ustvarili ekološki produkt – iz recikliranih ali naravnih materialov. Jaz sem izbrala kombinacijo obeh. Izdelala sem obleko iz perja kokoši, goske, noja in pava, za korzet pa sem uporabila zgoščenke, narezane na koščke. Za celotno izdelavo sem potrebovala približno 14 dni. To je bil eden od 'eko' projektov. Moj drugi projekt je bil osredotočen na problematiko zbiranja odpadnega olja.

Zanimivo ... Kakšna pa so bila inteligenčna vprašanja in ali si kdaj imela občutek, da so tvoje sotekmovalke na nekem področju bolj podkrepljene z znanjem kot ti?

Večinoma so bila vsa vprašanja povezana z ekologijo, kar mi res ni predstavljalo težav. Na inteligenčnem testu sem zmagala. Ogromno problematike je bilo povezane z mojo izobrazbo. Govorili smo o izpušnih plinih, količini metana v ozračju in povezanosti slednjega s številom krav, pogovor je tekel tudi o veganstvu in dejstvu, da je to v zadnjem obdobju postalo nek poseben fenomen, pravzaprav 'trend' ... Pri vsakem stališču, ki sem ga zagovarjala, sem vedno trdno stala za svojimi besedami.

Dejala si, da ste govorili tudi o veganstvu. To je v javnosti čedalje bolj aktualno. Kaj si mislila s tem, ko si dejala, da gre za 'trend'? Misliš, da gre pri določenih posameznikih, ki prakticirajo veganstvo, za neke vrste modno muho?

Da, to je pri nekaterih zgolj modna muha in predvsem vpliv objav z Instagrama. V zadnjem času je to postalo tako opevano, da se po tovrstnem trendu zaradi pogostih objav na družbenih omrežjih zgledujejo tudi najstnice in najstniki, ki pravzaprav sploh še ne vedo točno, kako njihovo telo deluje. Mislim, da mladi zaradi spremljanja aktualnih trendov pogosto nevede škodujejo svojemu zdravju. 

Bi torej rekla, da Instagram in podobne spletne platforme na nas vplivajo tudi negativno – tukaj ne ciljam zgolj na modne trende, temveč tudi pristnost naših osebnih stikov? Kako bi sama opredelila spletne platforme in družbena omrežja: kot pozitivna ali negativna?

Hm, mislim, da jih lahko umestimo na oba pola: imajo namreč tako svoje pluse kot minuse. Instagram, denimo, je lahko zelo dobra platforma – predvsem v poslovne namene in promoviranje samega sebe ali svojih produktov. Ima pa seveda tudi negativne plati. Večina objav in fotografij je namreč obdelanih z različnimi programi, česar se mladi ne zavedajo v polni meri ... Spremljajo pravzaprav nedosegljive in neresnične lepotne trende oziroma ideale, ki lahko škodijo njihovi samopodobi. Zaradi tega se številne najstnice slabo počutijo v svoji koži, ker želijo biti podobne nekomu, ki v resničnem svetu sploh ni videti tako kot na fotografijah. Veliko prezgodaj se odločajo za lepotne operacije, ki jih sploh ne potrebujejo, saj se pravzaprav še razvijajo.

Medsebojni stiki so na račun pogoste uporabe družbenih omrežij postali bolj šibki, na cesti ljudje gledajo bolj ali manj v svoje mobilne naprave, čedalje manj je naključnih pozdravov ... Tudi na kavah, pijačah, kosilih ali večerjah so vsi na svojih telefonih. Da ne bo delovalo, da govorim le o drugih, moram priznati, da tudi sama veliko uporabljam telefon in različne aplikacije – a predvsem v poslovne namene. Ko pa sem v družbi ljudi, ki mi nekaj pomenijo, telefon odložim iz rok in se res posvetim trenutku, v katerem se nahajam. Zdi se mi, da s tem izkažem tudi neko spoštovanje do sočloveka in sogovornika. 

Ko sva že pri poslovnih namenih: kakšni so tvoji cilji za prihodnost? Uspešno si prebila ledino manekenstva in modelinga, vsak čas boš zaključila študij, posnela pa si tudi skladbo Taka kot sem ... 

Vsekakor bom še vedno ustvarjala glasbo, ki mi tako veliko pomeni. Že zelo zgodaj sem začela obiskovati ure petja, hodila pa sem tudi v glasbeno šolo. Občutek imam, da so se mi po vrnitvi s tekmovanja na Filipinih odprla nekatera vrata v glasbeni svet, in čutim, da moram zdaj izkoristiti to priložnost. Slovenski trg je namreč majhen in uspeti kot glasbenik ni ravno najlažje. A če postavim na tehtnico glasbeno kariero ali poklic, za katerega bom kmalu tudi uradno izšolana, bom dejala tako: v tem življenjskem obdobju bi najprej rada izkoristila možnost preboja in uspeha na glasbeni sceni. Menim namreč, da je na tem področju nek omejen rok trajanja. Če se uspeš prebiti do 30. leta starosti, si ujel pravi trenutek, kasneje pa je že skoraj prepozno in veliko težje. Moja izobrazba pa je samo moja, tega mi res ne more nihče odvzeti in to lahko počnem tudi čez dve, tri ali pet let. 

Torej priznaš, da ti je medijska prepoznavnost in lepotno tekmovanje ponudilo neke vrste odskočno desko v glasbene vode ... Pa se za trenutek vrniva na lepotno tekmovanje na Filipinih. Kakšna se ti je zdela organizacija dogodka, kaj vse si tam počela in kakšni občutki so te spremljali ob tej izkušnji?

Seveda, kmalu po vrnitvi s Filipinov sem namreč že začela nastopati na nekaterih lokalnih prireditvah, lotila pa sem se tudi snemanja skladbe Taka kot sem. Tudi na tekmovanju na Filipinih sem se predstavila kot glasbenica – na večeru talentov sem namreč zapela operno popevko in izstopala po izbiri glasbenega žanra. Spomnim se, da še nikoli v življenju nisem čutila večjega pritiska in treme kot na tamkajšnjem odru. Občutek je bil drugačen od česar koli, kar sem počela do sedaj. Zabavno se mi je zdelo, da so me po nastopu na večeru talentov tamkajšnji prebivalci pogosto prosili, naj jim nekaj zapojem. Sicer pa, kar se same organizacije tiče, moram priznati, da sem bila zelo zadovoljna. Vse je potekalo profesionalno in točno tako, kot se spodobi. Spoznala sem tamkajšnjo kulturo in navade prebivalcev. Vse to mi je razširilo obzorja in mislim, da je to ena tistih življenjskih izkušenj, ki jih nikoli ne bom pozabila. Sam preboj med top dvanajsterico pa je bil prijetno presenečenje in nek res poseben osebni dosežek. 

Kako pa gledaš na stereotipna prepričanja, da se skoraj vsaka misica začne slej kot prej ukvarjati z glasbo in da svojo prepoznavnost izkoristi za ustvarjanje nekega kratkotrajnega glasbenega uspeha? 

Zavedam se, da je takšnih in drugačnih stereotipov res veliko, a se trudim, da bi jih porušila. Dejstvo je namreč, da svoje petje jemljem zelo resno in ne želim ustvarjati nečesa kratkoročnega ... Obenem se zavedam, da so mi ravno modne vode omogočile določeno medijsko prepoznavnost, ki je sicer morda ne bi bila deležna – torej so zadeve vsekakor precej lažje. A kot sem že dejala, se moj stil petja in glasbeni žanr, ki ga imam najraje, nekoliko razlikujeta od tistega, kar je že na trgu. Vsekakor bi se na glasbeni sceni rada obdržala dlje časa in morda naredila kakšno spremembo v glasbeni industriji. Čutim, da je zdaj pravi čas, da naredim največ, kar lahko. 

Bliža se dopustniški čas. Si boš letos privoščila oddih od vseh obveznosti in kako sicer najraje preživljaš svoje dopuste?

Nekam se bom zagotovo odpravila, a za zdaj še nisem izbrala končne destinacije. Sicer pa obožujem jadranje, za to me je pravzaprav navdušil partner. Dokler ga nisem spoznala, tega nisem počela (smeh). Mislim, da bo to ena tistih aktivnosti, ki bo prevladovala na letošnjem dopustu. Sicer pa sem čez dan bolj ali manj na plaži, zvečer pa rada odidem na kakšen sprehod, pijačo, večerjo ... Rada imam sproščene dopuste, na katerih se lahko popolnoma odklopim in pozabim na siceršnji 'čebelnjak' v glavi (smeh). 

Omenila si partnerja ... Koliko časa si že v razmerju in kako usklajuješ čas, namenjen partnerstvu, z vsemi ostalimi obveznostmi? 

Približno tri leta. Spoznala sva se v času, ko sem zaplula tudi v modne vode, tako da je bilo vse lepo in dobro na kupu (smeh). Sicer pa se vidiva bolj ali manj ob koncih tedna, ker sva vmes oba zaposlena. Takrat pa se vedno nekam odpraviva in se trudiva kakovostno preživeti čas, ki je namenjen samo nama.