Tomi Meglič o uspehu sina Zaka: Najpomembneje je, da on uživa

Jabolko ne pade daleč od drevesa, a čeprav se v primeru Tomija in Zaka Megliča na prvi pogled zdi, da je padlo daleč, to ni povsem res. 16-letnik se je že 10 let nazaj zapisal smučarskim skokom, športu, ki ga je njegov oče, pevec priljubljene skupine Siddharta, treniral v mladosti. Na njegovo zagnanost in trdo delo je slavni oče zelo ponosen, predvsem pa vesel, da mladi športnik v treningih in tekmah uživa. Prav to pa mu je prineslo uspehe, na katere je upravičeno lahko ponosen, saj je nedavno uspel obraniti naslov državnega prvaka.

T: Zak je že vrsto let med najboljšimi v svoji kategoriji, ampak le redko mu je uspelo zmagati, zato je zmaga na najpomembnejši tekmi sezone po svoje res presenečenje. Je pa v zadnjih dveh letih vidno napredoval in posledično je bilo pričakovati vrhunske rezultate.

Z: Pred tekmo si nisem nalagal prevelikega bremena, saj sem vedel, da me to lahko na koncu pokoplje. Bil sem osredotočen vso tekmo in zbran za vsak skok posebej, saj sem vedel, da me to lahko pripelje do želenega rezultata. Pričakovanja pred tekmo so bila visoka, saj sem vedel, da se ob dobrih skokih lahko povzpnem na sam vrh.

T: Čutim ponos, srečo in veselje ... Zame je sicer najpomembneje, da Zak že skoraj 10 let v skokih neizmerno uživa in da mu vsakdanji naporni treningi ne predstavljajo nikakršnega bremena. Res se ne spomnim, da bi se kadarkoli pritoževal, ko je bil čas za trening. Tudi ko se je bilo treba sredi poletnih počitnic peljati z morja 1000 km stran na tridnevne priprave v tujino in se potem vrniti nazaj, mu je bilo to prej v veselje kot pa odvečna težava. Vmes je sicer imel krizo, ker se mu je zdelo, da je preveč zrasel za ta šport (visok je namreč 191 cm), ampak se je izkazalo, da je to zanj prednost. In ko po vsem tem pride do uspehov, se mi zdi prav, da se to deli tudi z ostalimi, ki ga podpirajo. Neke vrste nagrada za pridnost in trdo delo.

T: Ja, res imam lepe spomine na mojo športno mladost in včasih malo zasanjano razmišljam, kako drugačno bi bilo moje življenje, če bi v športu dlje vztrajal. Ampak je že prav tako. Zdaj lahko spremljam šport velikokrat od blizu, mnogokrat tudi zaradi povezovanja z glasbo.

Z: Za smučarske skoke me je pravzaprav navdušil Peter Prevc, saj sem ga veliko spremljal ter se od njega učil. Ko sem začel s smučarskimi skoki, sem bil star šest let, zato ne vem točno, kako je oči reagiral. Ampak glede na to, da sem v tem športu že deset let, mislim, da je bilo in je vse v redu. Pritiska vsaj zaenkrat ne čutim, saj vem, da lahko s trdnim delom in vztrajnostjo daleč pridem, ne glede na to, ali bo pritisk prisoten.

T: Kot navijač sem zelo strasten, ampak se obvladujem. Skušam ohranjati mirne živce, čeprav sem navznotraj velikokrat na robu eksplozije. Šport spremljam zelo čustveno in grem v vse dovoljene skrajnosti ... od solz sreče do neprijetnih, globokih tesnob. Ampak to me na koncu osrečuje in sem za to zelo hvaležen.

T: Ne, na zadnji tekmi nisem bil prisoten, sem jo pa spremljal v živo prek spletne aplikacije, kar je včasih še bolj adrenalinsko. Ko je bil Zak še mlajši, sem bil velikokrat prisoten tudi na treningih, zdaj pa si želim pogledati čim več njegovih tekem v živo, kolikor je to le mogoče.

Z: Vem in čutim, da me doma podpirajo, sploh v času tekmovanj. Ko sem na vrhu skakalnice, jih sicer ne slišim, ampak vem, da navijajo zame in mi želijo vse najboljše. Ne glede na uspeh ali neuspeh, me doma vedno čakajo s pozitivnimi mislimi in občutki in na koncu dneva to največ šteje.

T: Če bo le možno, bom spremljal vse slovenske športnike, pa tudi kakšno disciplino, kjer naši ne bodo prisotni. Posebnega rituala nimamo. Ponavadi si z Zakom skušava priboriti prostor pred televizijo, ali pa greva kam v družbo in si tekme ogledava s prijatelji.