Zoran Hochstätter se je sredi osemdesetih let preselil v ZDA, vendar je svoje znanje direktorja fotografije in snemalca vseskozi razdajal na obeh straneh oceana. Prvi celovečerni igrani film, pod katerega se je podpisal, je bil Eva režiserja Francija Slaka iz leta 1983. Tega leta je Festival Milton Manaki v Bitoli (Severna Makedonija) uvedel tekmovalno kategorijo in Hochstätter je postal prvi prejemnik nagrade za najboljšo fotografijo v celovečernem igranem filmu. Leta 1984 pa so film prikazali na Berlinalu, v programu Panorama.
Leta 1983 je sodeloval pri omnibusu Trije prispevki k slovenski blaznosti, pri katerem je eno zgodbo režiral Boris Jurjaševič, s katerim sta kasneje sodelovala še pri štirih igranih celovečernih filmih: Ljubezni Blanke Kolak (1986), Srčna dama (1991), Blues za Saro (1999) in Dergi in Roza v kraljestvu Svizca (2004). V filmu Ljubezni Blanke Kolak je glavno vlogo odigrala zvezda jugoslovanskega filma Mira Furlan. To je bil tudi zadnji film, ki je nastal v produkciji državnega producenta Viba film, vsi naslednji pa so nastali v produkciji neodvisnih producentov in predstavljajo različne žanre: kriminalko, detektivsko in satirično komedijo.
Z Borisom Jurjaševičem sta nazadnje sodelovala še pri srednjemetražnem dokumentarnem filmu Ljubljana, London, New York (2015), v katerem nastopa slikar Tugo Sušnik in predstavlja mesta, ki so ga najbolj zaznamovala. Pri sodelovanjih z drugimi slovenskimi režiserji velja omeniti tudi kratki film Leti... leti... leti... ženska! (2002), režiserke Polone Sepe.
Med številnimi igranimi filmi, ki jih je posnel v ZDA sta največji uspeh doživela Slaves to the Underground režiserke Kristine Peterson, ki se je leta 1997 uvrstil na Sundance Film Festival in Berlinale ter The Last Best Sunday režiserja Dona Mosta, ki je leta 2001 prejel nagrado za najboljši igrani film na filmskem festivalu Telluride. Njegov zadnji film je komedija Young, Sexy & Dead iz leta 2023.
V letih 2005 do 2010 je bil predsednik ZFS (Združenje filmskih snemalcev Slovenije), ki je bilo ustanovljeno leta 2001. Leta 2005 pa je bil član strokovne žirije 8. Festivala slovenskega filma v Portorožu.