Tik pred iztekom mandata za predsednico državnega zbora je Urška Klakočar Zupančič skupaj s partnerjem Borom Zuljanom na Facebooku delila daljši in iskren zapis: "Bor, težko leto je za nama. Polno zlobnih jezikov, laži, tesnobe, izkrivljenih podob, slabših odločitev, tudi solz." Objava, ki se je hitro razširila na spletu in napolnila medijske naslovnice, je ponovno odprla tudi debato o zasebnosti javnih oseb. Par nas je spustil v zakulisje dogajanja preteklega leta - kako sta se spopadala z medijsko pozornostjo, napadi, kje našla moč, da vztrajata, ter kakšne prihodnosti se nadejata.
Zadnjih deset let se Slovenija pridružuje globalnemu trendu, kjer se politika in popkultura vse bolj prepletata. Raziskave med sociologi kažejo, da se je zanimanje za osebno življenje javnih oseb v času družbenih omrežij povečalo za več kot 60 procentov. V tem kontekstu se je tudi Urška – ena najvidnejših političnih figur zadnjega mandata – znašla v središču pozornosti, ki je presegla njeno funkcijo predsednice državnega zbora. Zakaj in v kolikšni meri se je odločila sama deliti zasebno življenje z javnostjo?
"Razumem interes javnosti, da želi izvedeti vsaj nekaj iz zasebnosti. Morda pričakujejo stvari, ki niso tako vsakdanje, ampak je zasebnost v najinem primeru prav vsakdanja. Živiva tako kot vsi drugi," je jasna, zdaj že nekdanja predsednica državnega zbora. "Tisto, kar sva delila, je bilo ravno zato, da se poteši lakota javnosti - da nekaj le izve o najini zasebnosti." V času njenega političnega mandata sta bila kot par močno izpostavljena. Urška na račun lastne odločitve in političnega apetita, Bor po naključju.

"Nikoli nisem bil politična osebnost. Nikoli me to ni zanimalo in to ne bi hotel postati. Mediji so bili tisti, ki so me umetno potisnili v politični koš," je pojasnil dolgoletni kitarist in član glasbene skupine Šank Rock. "Nekateri še danes mislijo, da sem se zbližal z Urško zaradi njenega statusa. To nima veze z realnostjo. Med nama se je spletla res globoka ljubezen, takšna, ki si jo lahko marsikdo samo želi. Srečen sem, da se nama je to zgodilo in sva si v oporo."
Tudi Urška se pred vstopom v politiko nikoli ni videla v političnih vodah, a ji je ta izkušnja, kot pravi, ponudila širok vpogled v našo družbo. "Tako da sem zanjo zelo hvaležna. Je pa res, da so moje osebne karakteristike, vrednote in načela močna in za politiko morda celo premočna."

V zadnjih mesecih je bilo o njiju objavljenih več deset člankov, od katerih se je večina osredotočala na politične vplive in osebna ozadja – pogosto brez konkretnih dejstev. Nad njiju so se zgrinjali komentarji, sodbe, ugibanja in tudi žaljivke ter sovražni govor. Prav zato se je Urška odločila, da se deloma umakne iz javnosti po zaključku svojega političnega mandata, na kar je večkrat namignila tudi v intervjujih. Zakaj je sovražni govor postal normaliziran del javnega prostora?
"Mislim, da se ljudje zelo radi ukvarjajo z drugimi in to je pokazatelj tega, da morda v življenju nekaj manjka. Ker človek, ki je zaposlen sam s sabo in se ukvarja s svojim življenjem, ne čuti potrebe po napajanju z življenjem nekoga drugega," je prepričana Urška, ki je na račun sovražnega govora dobila še tršo kožo. Anonimnost spleta namreč ustvarja okolje, kjer družba najlažje izliva lastne frustracije – zlasti na izpostavljene posameznike. Ko to postane normalizirano, se ustvarijo pogoji, v katerih tudi osebne zgodbe postanejo gorivo za spletne razprave. "Želela bi si, da bi se ljudje malo bolj ukvarjali sami s sabo, se obrnili vase in poskušali oplemenititi svoja življenja, namesto da opazujejo življenja nekoga drugega. Vse tisto, kar moraš zmetati na nekoga drugega, pomeni, da to mori tebe. Torej delaj na tem, da zmanjšaš to na drug način, na trajen način. Ne da kratkoročno to mečeš ven in s tem ponižuje druge, ampak da sam pri sebi ugotoviš, da si lahko dobra oseba in da je življenje lepo."
"Bala se je, da ne bom zmogel"
"Vse te lažnive objave obskurnih portalov in nekaterih slovenskih novinarjev, ki so bile dejansko same laži, so imele namen umazati Urško. Ona se je bala, kako bom jaz to prenesel. Dejansko sem ugotovil, ko sem prebral prvo objavo o nama, da je bila to zadnja," je povedal glasbenik, ki se je odločil distancirati od vsega. "Odrezal sem branje vseh člankov, portalov, časopisov... Če ne bi, najbrž ne bi zdržal."
"Tako močno sva se navezala eden na drugega, da sva to znala prebroditi in upam, da bova še naprej. Seveda so vzponi in padci," je k temu dodala Urška in izpostavila tudi vso podporo, ki sta jo prejela v preteklem letu. Te po njenih besedah ni bilo malo in zaradi nje še vedno verjame v dobro v ljudeh.

V kakšno prihodnost zreta?
"Pustila se bova presenetiti. Se mi zdi, da včasih, ko se malo prepustiš stvarem, se zgodi kaj lepega. Zagotovo pa si bova vzela nekaj časa zase. Malo sprostitve, svobode - tiste prave," zaključi Urška.




























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.