Če so v preteklih desetletjih zasebnost znanih obrazov razkrivali paparaci, danes to v veliki meri počnejo javne osebnosti kar same - fotografije, posnetki in objave na družbenih omrežjih. Meje med javnim in intimnim se tako brišejo hitreje kot kadarkoli prej, cena, ki pride v paketu, pa je pogosto visoka. Na to je ponovno opomnil iskren zapis nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič na Facebooku, v katerem je razkrila, s čim sta se s partnerjem Borom Zuljanom spopadala, ko je javnost izvedela za njuno razmerje.
"Dragi Bor, težko leto je za nama. Polno zlobnih jezikov, laži, tesnobe, izkrivljenih podob, slabših odločitev, tudi solz. Hodila sva naprej, vendar nisva vedela, če bova zmogla premagati vse ovire," je zapisala Klakočar Zupančič.
Kako neusmiljen je svet do vseh, ki so tako ali drugače javno izpostavljeni? Umetniki, politiki in vplivneži. Komu in v kolikšni meri ustreza razkazovanje zasebnega življenja? Lahko govorimo o novi obliki digitalnega voajerizma in kje so začrtane etične meje v poročanju o zasebnem življenju znanih?
"Približno dve desetletji živimo v času, ki mu pravimo ego ocen. Ko smo postali najpomembnejša oseba jaz, jaz, potem dolgo nič - potem pa spet jaz. Tako približno izgleda današnji svet. In če želiš razkriti sebe, moraš seveda razkriti čim več svoje zasebnosti, saj je ravno ta zanimiva in privlačna. Tega se zavedajo tako zvezdniki kot tudi politiki, ki so že pred časom postali tudi zvezdniki tega resničnostnega šova, ki ga skupaj soustvarjamo. In oni vedo, da so te podobe iz zasebnosti, otrok in domačih ljubljenčkov in vsega tega, kar skrivajo, praviloma izjemno zanimive za javnost. Tudi na ta način se pokažejo kot bolj človeški, da niso zgolj neki stroji, ki nastopajo na odru ali pa ki nastopajo v parlamentu, ampak so dejansko čuteči ljudje. Ampak takoj, ko to razkriješ, se ti pa zgodi to, da izgubiš to zasebnost in je ni več in potem, kaj sploh še ostane?" se sprašuje Dan Podjed, priznan antropolog.
In meja, ki je ločevala človeka od njegove javne podobe, se vse bolj tanjša. "Ljudje znane povsod prepoznajo in želijo biti z njimi v stiku. Zakaj se to dogaja? Zato, ker je vse pogostejše to, čemur bi lahko rekli parasocialna razmerja z javnimi osebnostmi. To pomeni, da imamo razmerje recimo s Kim Kardashian ali pa z Amy Winehouse. Oni pa seveda nimajo razmerja z nami. Ne poznajo nas. Kim Kardashian ima 400 milijonov sledilcev na Instagramu. Kdo sem jaz? Zanjo ne obstajam. Mi smo prepričani, da jo poznamo, ker ji sledimo. Jo tudi res poznamo? Delno že ... Mi smo ji že vzeli ta delček duše, si ga lastimo. In zato potem želimo tudi dobiti nekaj od nje. In jaz mislim, da je to ogromna teža na vsakem od njih. Tako da biti influencer oziroma vplivnež ni lahek poklic, ker nosiš s seboj kar težko breme."
Številni tragični primeri iz tujine na žalost potrjujejo to tezo: denimo življenje pod drobnogledom javnosti in smrt princese Diane, ter zvezdnici s podobno usodo - Amy Winehouse in Whitney Houston in mnogi drugi. Slava, ki jih je povzdignila, je hkrati prinesla pritisk, pozornost in življenje brez trohice zasebnosti.
A kako je s tem pri nas? Se tudi slovenske javne osebnosti soočajo s podobnim pritiskom, pa čeprav v manjšem obsegu? Vprašanje, ki se zastavlja danes: ali je sploh še mogoče ohraniti košček zasebnosti, ko enkrat postaneš "javno dobro"?
"Treba bo potegniti jasno mejo. Mejo med tem, kar je nedotakljivo in sveto - tisto, česar ne delimo. To naj ostane zasebno, ker vsak od nas mora imeti vsaj kanček zasebnosti. Zaradi tega sploh še obstajamo kot ljudje. Mislim, da bomo s tem rešili kar precej problemov za prihodnost in zopet vzpostavili nekaj, čemur se reče zasebnost," zaključi Podjed.

Javno razkazovanje zasebnosti je mlajšim generacijam veliko bolj naravno
"Ko si zelo mlad, sploh ne razmišljaš na takšen način o teh stvareh," pove Melani Mekicar, ki se je na televiziji prvič pojavila pri trinajstih letih. Danes je radijka in nova voditeljica oddaje Slovenija ima talent. "Ogromno ljudi, kamere, luči - vse to se takrat zdi kul in ne razmišljaš, kaj to pomeni. Danes svojo zasebnost izredno cenim, mislim, da bi jo moral vsak."
"Čeprav ogromno delim, imam še vedno kontrolo nad tem. Sama se odločim, kaj bom objavila in vem, katere stvari bom obdržala zase," pojasni Melani, ki je na družbenih omrežjih sicer zelo aktivna. Na Instagramu ji sledi več kot 40 tisoč ljudi, objave pa prihajajo redno - na dnevni bazi. Njeni sledilci imajo vpogled v njeno družinsko, partnersko in karierno življenje. Se včasih počuti pod pritiskom, da mora veliko deliti, da bi ostala relevantna oziroma zanimiva v poplavi novosti? "Ne. Na družbenih omrežjih bi rada prikazala, kakšno je moje resnično življenje - vsaj tisti majhen del. Partner in družina sta del mojega vsakdana. Morda se zato javnosti zdi, da ima celotno sliko mojega življenja, a lahko zatrdim, da niti približno," se nasmehne Melani.

A cena deljenja z javnostjo je odziv te iste javnosti. Med poplavo pozitivnih komentarjev so tudi negativni - sovražni govor, vulgarni in neprimerni komentarji. Kako se Melani spopada s tem, ji je kdaj žal, da je tako izpostavljena? "Vedno obstaja možnost, da takšne ljudi na družbenih omrežjih preprosto blokiraš in jaz to možnost zelo rada uporabim," se pošali voditeljica. "Imam ničelno toleranco do sovražnega govora in neumnih komentarjev. Zato tudi nikoli ne čutim potrebe, da bi objavljeno izbrisala, ne pustim, da bi mi to sploh prišlo do živega."

Seveda obstaja tudi druga skrajnost, tako imenovan občutek, da znane osebnosti poznamo, ker jim sledimo na družbenih omrežjih in z nami delijo nekaj iz svojega življenja. "Meni je to zelo sladko. Če me ljudje pozdravijo na ulici, mi je to všeč. Rada oddajam prijateljsko in pozitivno energijo in me zato ne moti, ko mi jo vrnejo. Ja, še vedno pa obstajajo ljudje, ki bodo to izkoristili. Takrat to na drugačne načine rešujem, zaključi Melani.





































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.