Vittore Carpaccio je glavno oltarno sliko naslikal na prošnjo piranskega samostana sv. Frančiška leta 1518. Na sliki so upodobljeni Marija na prestolu z detetom, okoli njiju pa so svetniki Frančišek Asiški, Anton Padovanski, Klara, apostol Peter in zavetnik Pirana, sveti Jurij.
Leta 1940 so Carpaccievo sliko odstranili iz cerkve, da bi jo zaščitili pred morebitnim uničenjem med vojnimi spopadi. V tistem času je svojo vilo Manin kot skladišče umetniških predmetov iz Julijske krajine, Furlanije in Istre ponudil grof Leonardo Manin, tam pa so jo hranili in varovali tri leta, nato pa konec oktobra 1943 prestavili v samostan v Padovi.
Slika, ki so jo po 85 letih vrnili iz Padove, je bila v piranski cerkvi v začetku septembra na ogled tri dni, nato so jo odpeljali v ljubljanski restavratorski center, kjer so jo konservatorji-restavratorji pripravili za strokovno montažo v oltarno nišo in sočasno restavrirali še okrasni okvir.
V času restavriranja v prestolnici so tudi v piranski cerkvi dokončali nekatere restavratorske postopke in tehnične zadeve, vključno z novo razsvetljavo.
Kot so ob vrnitvi slike zapisali v samostanu sv. Frančiška, so hvaležni bratom iz padovanskega samostana, ki so v vseh teh letih skrbno bdeli nad sliko in jo varovali ter takoj po denacionalizaciji samostana izrazili voljo za njeno vrnitev.
Tomaž Kunstelj, ki je pooblaščen za vračanje umetnin in arhivskega gradiva iz Italije, pa je za STA tedaj povedal, da gre za vrnitev prve od številnih umetnin, ki so bile v času druge svetovne vojne odstranjene, kasneje shranjene in varovane, z namenom zaščite pred vojno nevarnostjo. Kot je dodal, gre za dolgotrajen proces, pri katerem sodelujejo deležniki na obeh straneh meje in proces, kjer je izredno pomembno zaupanje med državama. To zaupanje pa se je v zadnjih desetih letih še okrepilo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.