Vid Valič na oder postavil štiri staroste slovenske komedije

Letošnji mednarodni dan starejših je minil v znamenju premiere nove komedije Vida Valiča, ki je v predstavi Penziči porežiral štiri staroste slovenske komedije: Vinka Šimeka, Borisa Kobala, Francija Keka in Boštjana Megliča - Peško. "Občutki so odlični, končno smo vse skupaj postavili na oder tako, kot je treba. No, ni čisto tako, ampak to so le penziči, včasih kaj pozabijo, v resnici sem pa neizmerno vesel, da jih ljudje vidijo, poslušajo in slišijo njihove modrosti, ki jih v tej predstavi res ne manjka," je po skoraj dvournem maratonu smeha povedal idejni vodja in režiser predstave.

"Od teh veteranov komedije sem se naučil, da je disciplina pri delu zelo pomembna in je sam še nimam dovolj - oni so pa tudi malo pozabili nanjo. (smeh) Z ostalimi smo že ustvarjali skupaj, z Vinkom pa tokrat sodelujeva prvič. Videl sem ga na Panču in mi je bil zelo všeč. V tej predstavi sem želel združiti nekaj velikih imen slovenske komedije, ki so orala ledino in so močno prisotna v zavesti ljudi. Prav je, da jih še slišimo in po odzivih sodeč so kljub letom - ali pa prav zaradi njih - še vedno relevantni. Zagotovo za njihovo generacijo, a sem opazoval občinstvo in videl, da so se glasno smejali tudi dvajset- in tridesetletniki. Starejši nas lahko še veliko naučijo - samo mogoče ne s pisanjem po Facebooku. Skozi humor pa vsekakor. Pohvalil pa bi tudi starejše gledalce - ki nimajo težav sedeti v teatru in uživati tudi v uro in pol dolgi ali še daljši predstavi. Mladi te kondicije v glavnem nimajo več."

Penziči so po formatu skupek štirih stand up nastopov in zaključne skupne točke, ki je tudi vrhunec predstave. Peška, Kobal, Kek in Vinko Šimek - tudi kot legendarni Jaka Šraufciger pa so si slogovno in vsebinsko ravno toliko raznoliki, da je predstava ves čas zanimiva.

Peška gledalce popelje v domačo sosedsko in družinsko idilo na gorenjskem podeželju, Kekovo igrišče so dolenjski griči in zidanice na njih, spomni nas tudi na Rock Otočec in legendarne telovadce, Kobalu pa gre spet vse na 'k**ac', se je pa v tretjem življenjskem obdobju začel učiti nemščino in dobro naštudiral Hitlerjeve govore. Nastop Vinka Šimeka pa je vrtenje časovnega stroja v zlata leta samoupravljanja - ko so bile proletarske šale v bistvu skoraj enake kot danes.