Za Grubo so se 'vrnili' tudi Stenmark, Tomba in Girardelli

Seveda ni šlo za dejanske smučarske legende, pač pa za "običajne" smučarje in smučarske trenerje, združene v Retro band in ekipo Cik Cak, ki so se podpisali pod himno vseh apres ski zabav v zadnjih sezonah. "Veliko opreme je originalne, dobili smo jo dejansko od legend samih, preostanek pa smo morali poiskati na spletu, kar ni bilo lahko, saj gre vseeno za 30 let stare zgodbe. Skušamo biti čim bolj pristni in to je tudi tisto, kar ljudi navdušuje," za 24ur.com pove Sandi Murovec - Muri.

Pravi, da so letos sezono začeli v svetovnem pokalu v Alta Badii, ko so se pred tekmo spustili po progi. "Ljudem se je zmešalo, še posebej zato, ker so po toliko letih spet videli Alberta Tombo v akciji," se smeji.

V Kranjsko Goro so tokrat prišli prvič, povabil jih je organizator memoriala in Rock & Rolla za Grubo Rene Mlekuž. "Jasno, ker je stvar dobrodelna, smo se z veseljem odzvali. Glede na to, da je ta Cik cak tak 'bum' naredil po celi Sloveniji, da praktično ni zabave, kjer ne bi zavrteli te pesmi, je še toliko lepše. Ljudje nas z veseljem pričakajo, ta pesem je pokrila vse starostne kategorije, otroci tečejo za nami, ker bi se radi slikali. Veseli smo, če lahko pomagamo, kapo dol Reneju, ki že toliko let vztraja s to prireditvijo," doda.

Veleslalomska tekma, ki so jo pred leti priredili v spomin na alpskega smučarja Draga Grubelnika, ki je leta 2015 umrl v prometni nesreči na poti z avstrijskega ledenika, je prerasla v tradicionalno prireditev z množično udeležbo. Če so prvič zbirali denar za njegovega sina Maksa, zdaj vsako leto z več tisoč evri nasmeh na obraz narišejo izbrani družini, ki potrebuje pomoč. Po progi se spustijo Grubelnikovi nekdanji sotekmovalci, številni ljubitelji smučanja vseh starosti, pa tudi znani obrazi.

"Vidi se, kako napreduje organizacija, kako je ekipa že utečena. Lepo je videti vse te znane obraze, pa ne samo tekmovalcev, temveč tudi rekreativnih smučarjev, ki so to prireditev vzeli za svojo, res je pozitivno vzdušje. Dobimo se in se imamo lepo, hkrati pa se spominjamo Draga Grubelnika kot našega timskega tovariša in res dobrega prijatelja. Zberemo kar nekaj denarja za tiste, ki to potrebujejo. Niti pomisliti ne smem, da bi to zamudil. In mislim, da nisem edini, zelo hitro se zapolnijo prijave in 200 ljudi dandanes ni lahko privabiti na neko prireditev, da se je udeležijo in aktivno tekmujejo, to je najbolj zgovoren podatek," poudari Jure Košir.

Tam sta bila tudi Mitja Dragšič in Matjaž Vrhovnik, Andrej Šporn ni šel na smuči, ker ima v teh dneh polne roke dela s pripravo tekmovalne proge za Pokal Vitranc, Siddhartin Tomi Meglič je vozil, Cirila Komotarja pa so izdala kolena.

Marko je bil edini, ki je šel na progo kot deskar. "Sicer tudi smučam, ampak to enkrat na sezono," se smeji. "Da sem danes edini, sicer zveni, kot da bi se moral počutiti kot nekaj posebnega, ampak mislim, da smo tukaj zaradi drugega namena, dobrega namena. Pomemben je vsak, ki se spusti po progi. Lepo je videti toliko ljudi, luštno se imamo. Lepo je videti tudi vse Dragove nekdanje kolege, ki podpirajo to, res je bil velik človek," pravi torej edini deskar na progi, ki je Grubelnika tudi osebno poznal. "Lahko je narediti nek enkratni dogodek, ampak vzdrževati ga toliko let, je pa res dosežek," pravi.

"Če ljudje, ki prihajajo, to rečejo, potem res nekaj pomeni," je skromno dejal Mlekuž, ki ob tem ni pozabil omeniti Domna Mavriča, brez katerega memoriala ne bi bilo, poudarja. "Vsako leto, ko vidim, koliko ljudi se odzove, koliko ljudi se spomni na Draga, koliko ljudi je pripravljenih pomagati, sem ponosen, počaščen in hvaležen." Letos se je denar zbiral denar za deklico Brino.

 Aljaž je bil eden tistih, ki so postavili progo s 14 vratci. "14 zavojev in zelo dinamična, ritmično postavljena proga. Tako da super tekma, ne samo za zabavo, tudi na nož gre marsikdo, kot ste videli," pravi v smehu. "Zelo pomembna je razdalja med vratci, da je primerna za vse dolžine smuči in predvsem, da otroci nimajo težav s prenašanjem teže," pojasnjuje. "Glede na razmere pa je proga vrhunska," z roko pokaže naokrog. (Pre)toplo vreme je namreč terjalo svoj davek, veduta je vse prej kot idilično zimska, vidna je napol požrta snežna podlaga, izpod katere na plano trmasto lezejo zaplate trave, gmota blata pod vznožjem smučišča pa sega že skoraj do gležnjev.

"Proga je povsem enostavna, taka otročja," pove Boštjan, ko vmes v cilju prevzame vodstvo. "Ampak povsem primerna za nek tak dogodek, ko ni v ospredju rezultat, temveč bolj druženje. Sicer pa je super, da gremo potem še malo žurat," dodaja.

Eden tistih, ki se je pozneje odpravljal tudi žurat, je bil Dragov sin Maks. Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je jasno tako v smučarskem kot v glasbenem smislu. Na snegu skupno preživi vsaj tri tedne v sezoni, najpogosteje smuča v Kranjski Gori, včasih tudi na Voglu. Raje ima sicer veleslalomske zavoje kot slalomske, s katerimi je njegov pokojni oče dosegel najboljši rezultat kariere, 3. mesto v Wengnu. Za malega nadobudneža sta ob progi znova stiskali pesti mamica Maša in babica Nada, Dragova mama. Tudi tokrat je ganjena nad pisanimi prizori okrog ciljne arene, v spomin na njenega sina.

Njegov mali Maks ima sicer za zdaj raje predvsem pop, ampak veseli ga tudi že rock, zato je komaj čakal, da po zaključku memoriala na veliki oder stopi Grega Skočir in začne odmevati Big Foot Mama. Tega so se veselili tudi drugi udeleženci dobrodelne manifestacije, vendar je vsem račune prekrižalo nenapovedano močno deževje. "Fantom je zalilo opremo," je voditelj Peter Poles malo pred deseto uro zvečer sporočil neveselo novico, da težko pričakovanega koncerta ne bo.

Če se bo izšlo po željah organizatorjev, pa ne bo odpovedan, ampak prestavljen na nek drug termin v tej zimski sezoni ... kar je še ostalo od nje, saj topli marčevski jeziki iz dneva v dan bolj neumorno ližejo še preostanek tistega snega, ki ga je zima, bleda starka, letos precej skromno nasula.

So pa na svoj račun prišli vsaj povabljeni na after pary, saj je vmes na oder skočil tudi Grega Skočir in z uspešnico Nisem več s tabo zbrane dvignil pod strop enega izmed kranjskogorskih lokalov.