Zmagovalca desete sezone Slovenija ima talent Edvard in Frida s svojim znanjem uspešno navdušujeta tudi populacijo zunaj naših meja. Septembra sta bila v Kazahstanu na svetovnem prvenstvu v šahu, novembra pa v Budvi na evropskem, kjer je Frida dosegla izjemno četrto mesto.
Pred dnevi pa se je mladi nadobudnež Edvard pomeril tudi s slovenskim igralcem, pianistom in šansonjerjem Juretom Ivanušičem, ki ga je uspešno premagal. "Tekma z Juretom je bila zelo napeta, saj je Jure izjemen šahist in sem se moral maksimalno potruditi za zmago," nam je zaupal Edvard in dodal: "V prvi partiji sem bil bele barve in je bilo malo lažje. V drugi pa je imel Jure bele figure in je na začetku povedel. Moral sem odigrati najboljše, kar znam, da mi je uspelo. Mi pa je bila posebna čast igrati proti Juretu, saj sva s Frido njegova velika oboževalca. Pred tem pa sta ga navdušeno spremljala tudi moja starša."
Po zmagi na priljubljenem tekmovanju sta deležna ogromne pozornosti, ljudje ju prepoznajo tudi na ulicah. "Jaaaaa, ljudje naju prepoznajo praktično povsod! To nama je super! Zelo uživava v tem. Pogosto naju prosijo za fotografijo in jim z največjim veseljem ustreževa. Predvsem pa naju veseli, ko nama kdo pove, da je zaradi naju začel igrati šah, ali je začel s programiranjem ali pa je vzljubil matematiko," sta dodala aktualna zmagovalca Talentov.
Šah je strateška namizna igra za dva igralca, ki se igra na kvadratni deski z 64 polji, razporejenimi v mrežo 8x8. Vsak igralec začne z 16 figurami: en kralj, ena kraljica, dva topa, dva skakača, dva lovca in osem pešakov. Cilj igre je 'matirati' nasprotnikovega kralja, kar pomeni postaviti ga pod napad, tako da ga ni mogoče rešiti pred uničenjem. Šah velja za eno najstarejših in najbolj priljubljenih strateških iger na svetu, ki zahteva veliko mero logičnega razmišljanja, načrtovanja in predvidevanja.
Računalniško razmišljanje je proces reševanja problemov, ki vključuje nabor konceptov in veščin, ki so temelj računalniške znanosti. Ne gre za razmišljanje kot računalnik, temveč za uporabo miselnih procesov, ki so podobni tistim, ki jih uporabljajo računalniški znanstveniki pri načrtovanju in razvoju algoritmov. Ključni elementi računalniškega razmišljanja vključujejo dekompozicijo (razdelitev kompleksnega problema na manjše, obvladljive dele), prepoznavanje vzorcev, abstrakcijo (osredotočanje na bistvene informacije in ignoriranje nepomembnih podrobnosti) ter oblikovanje algoritmov (razvoj korak-za-korakom navodil za rešitev problema).
