Živimo v času, ko visok libido ni več 'kul'?

Z novim tisočletjem se je očitno zgodilo nekaj groznega. Življenje brez spolnosti je bilo prej rezervirano za poročene pare, duhovnike, nune in evnuhe, le malo komu pa je padlo na misel, da bi se to lahko zgodilo mladim, tistim, ki bi morali biti na vrhuncu spolnih moči. S tem se je, če za trenutek pogledamo s pozitivne strani, morda znižal odstotek nezaželenih nosečnosti po prvem seksu, ali jemanje tabletke "dan potem", a kaj bi to, poreče marsikdo.

Medtem ko nas je na prelomu tisočletja skrbelo, kako bodo računalniški virusi pokvarili naše računalnike in nam pogubili podatke, se je očitno zgodil nekakšen drugačen premik. Ko smo uspešno prestali prelom tisočletja, smo očitno vstopili v čas, ko imeti visok libido ali si pogosto želeti seks preprosto ni več "kul".

Družbeni odnosi so se spremenili, Spice Girls so uveljavile feminizem pri mladih dekletih, vsi so noreli za komer koli so pač želeli. Spolno poželenje pa je ubralo svojo pot. Že po dvanajstih letih v novem tisočletju se je pokazalo, da je pogostost spolnih odnosov upadla za kar dvajset odstotkov glede na prejšnjo raziskavo leta 2000. Časopis The Guardian je poročal, da je bil največji upad spolne aktivnosti v starostni skupini od 25 do 35 let, ženske pa so medtem poudarjale, da manj seksajo, a z več partnerji.

Najnovejše britanske raziskave so pokazale, da milenijci v povprečju seksajo manj kot petkrat na mesec, moški 4,9-krat in ženske 4,8-krat. Še pred desetletjem pa so bile te številke 6,2-krat oz. 6,3-krat. Menda gre za splošni konsenz, da gre to pripisati "modernemu slogu življenja", kar pomenljivo najbrž pomeni, da so starši mladih ljudi od njih precej več seksali v 80. letih prejšnjega stoletja in očitno je tako še dandanes.

Dejstvo je, da je zdaj stopnja depresivnosti in anksioznosti ljudi precej visoka, pop kultura je "hiperseksularizirana", golota nas spremlja praktično na vsakem koraku, pornografija je prosto dostopna, hkrati imajo ljudje nerealistična pričakovanja glede spolnosti, spoznavajo se prek spleta in ne več v živo, bojijo se predati drug drugemu oz. jih je strah izgube nadzora, jemljejo antidepresive in tako naprej. Vse to vpliva na spolne aktivnosti, hkrati pa je potrebo po tem in na moč libida v veliki meri zamenjala obsesija s kariero in družbenim statusom. Težko je v materialnem smislu imeti kaj od seksa, če nisi ravno spolni delavec, mar ne?

Čakanje na "pravega", medtem ko gradite svojo kariero, hkrati pa se učite iz knjig za samopomoč in obiskujete terapevta, vas tudi ne more pripeljati do zadovoljivega spolnega življenja. Za samske ljudi je spletno zmenkarjenje zagotovo izgubilo šarm dejanskih zmenkov, četudi je to pomenilo, da si se moral prek stacionarnega telefona pred tem pogovarjati z dekletovimi starši. 

V tem času je moderno, da vsi delajo na tem, kako bodo izboljšali sami sebe, kako bodo shujšali, imeli boljše in večje mišice, si lepotno popravili to ali ono, vsi bi radi postali "najboljša različica sebe". Nekaj desetletij nazaj pa so ljudje bolj stremeli k temu, da bi se več naučili o sebi skozi interakcijo in povezanost z drugimi ljudmi. 

Nekateri se zavestno odločijo, da bodo samski, ker jim pač "tako ustreza", hkrati pa prepričujejo sebe in druge, da jim je "tako boljše" ali pač "udobnejše". A to skoraj nikoli ni res. Velja pa tudi, da se vedno manj parov ob večerih prepušča spolnim radostim ali ima globoke pogovore, saj raje gledajo serije ali filme na kabelski televiziji, dokler jih to ne uspava in naslednji dan ne ponovijo vaje. In tako v nedogled, iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec.

Če ima nekdo zdravo in dovolj pogosto spolno življenje, je to pač "staromodno", a biti staromoden v tem pogledu je pravzaprav redek luksuz. Velja tudi, da se o seksu veliko govori, saj nanj veliko ljudi pomisli, o njem razpravlja, manj pa je takih, ki to dejansko počno. Veliko besed in malo dejanj. Po drugi strani pa starše otrok, ki počasi prihajajo v puberteto, torej nima kaj skrbeti, da bi se jim zgodila kakšna "nečednost", saj imajo v mislih vse kaj drugega kot seks. Ali je to dobro ali ne, pa je stvar vsakega posameznika. Seks je zdaj vsepovsod, samo nihče več ne seksa. Po načelu, če je povsod, ga nihče noče. Nas mora začeti skrbeti za naše potomstvo ali nas bosta rešila umetno oplojevanje in kloniranje? O tem bodo morda vedeli več povedati naši otroci, ko, če bodo to doživeli ...