30. Liffe: Kakšen je najboljši spletni profil seksi profesorice v srednjih letih?

Ko ima nov film 55-letna Juliette Binoche, je to zagotovo dober razlog, da si ga ogledamo, sploh, če vemo, da je poleg Isabelle Huppert ena gonilnih igralk francoske in tudi svetovne kinematografije. Binocheva je svoj preboj doživela že pri 24 letih, ko je ob Danielu Day-Lewisu čutno zaigrala v drami Neverjetna lahkost bivanja, na začetku tridesetih pa že dobila oskarja za film Angleški pacient za najboljšo stransko vlogo.

Da ima "jajca", brez dvoma dokazuje podatek, da je nekajkrat zavrnila vloge, ki jih ji je ponujal Steven Spielberg, tudi Jurski park, da je lahko zaigrala v Tri barve: Modra Krzysztofa Kieslowskega, kar ji je prineslo tako cezarja kot nagradno za najboljšo igralko v Benetkah. Kasneje je sodelovala s Hanekejem in Kiarostamijem, kar kaže, da ima potreben pogum in zvedavost, ko gre za različna filmska raziskovanja.

Če vas morda lani ni "zagrabil" znanstvenofantastični film Visoka družba režiserke Claire Denis, v katerem je Juliette zaigrala ob Robertu Pattinsonu (letos se ga na Liffu izplača videti v Svetilniku ob odličnem Willemu Dafoeju), potem vam bo morda bliže film Moj najboljši profil, ki ima precej bolj aktualno in zemeljsko tematiko.

V srednjih letih še kako cvetoča in seksi Claire Millaud je uspešna profesorica, ki jo močno zagrabi svet družbenih omrežih, kjer se zdi, da je vse mogoče, da nič ni tako, kot se zdi, kjer ni nujno vse res, da so laži resnica in da je to "neko drugo" življenje, pač digitalni "lajf", kot si ga vsak posameznik lahko predstavlja.

Je ločena mati dveh otrok, ki ima precej viharno razmerje s precej mlajšim fotografom Ludom, zato si domisli, da bo za njim vohunila na spletu. Na Facebooku si zato ustvari lažni profil in postane Clara, mlado in lepo 24-letno dekle. Z njo se prek spletnega klepetalnika spoprijatelji in neznosno zaljubi Alex, Ludov prijatelj, ki si jo po nekem času seveda želi srečati tudi na štiri oči. A si Claire izmišljuje vedno nove in nove izgovore, da se srečanje ne zgodi in da se ne bi razkrila njena skrivnost. Vmes vse skupaj pridno razlaga svoji terapevtki, s katero imata precej oseben, a tudi neobičajen odnos.

Njena zasebnost postane ena sama velika obsedenost, služba in otroka sta potisnjena ob stran, medtem ko ona sanjari in se predaja skušnjavam vzporednega sveta. A dogodki kmalu pripeljejo stvari do točke, ko je stičišče obeh svetov neizogibno, kar pomeni grožnjo življenju, kot ga je poznala in živela poprej ...

Igralske sposobnosti, možnost empatije in prepričljivost, ki jo prikaže Binocheva, so preprosto nalezljive, kar ni pri njej nič čudnega, prej lahko porečemo, da nič manj niti ne pričakujemo. Vloga "antijunakinje" ji pristaja, hkrati pa ji prida potrebno kompleksnost in protislovnost, s katero se marsikdo, ki je bil kdaj v kakšni podobni situaciji, lahko poistoveti. Občutki krivde se zdijo pravi, svoje ponižanje in bridkost pa tako usmeri skozi izmišljeno žensko na spletu. A njeno resnično življenje, prebliskom blaženosti navkljub, v resnici ni nič lažje, prej obratno. Teža spoznanja ob prevari in dejstvu, da jo je nekdo "odstranil" iz svojega življenja, je enostavno neznosna. Je žrtev današnje, večinoma zlagane, družbe?