Film Nočna izmena deluje, kot da je v njem več dialogov z mrtvimi kot pa med živimi protagonisti. Morda bi si to kdo, ki je izgubil katerega od svojih ljubih, celo želel, a zagotovo ne na način, kot to doživlja Stenio, ki ima ob precej mukotrpnem delu v mrtvašnici to posebno sposobnost, da se lahko pogovarja z mrtvimi.
Kot to lahko zdaj omogoči moderna animirana računalniška grafika, da vse deluje precej prepričljivo, Stenio najprej izve, da ga žena vara s pekom, nato pa se z lokalnimi nepridipravi dogovori, da bi izvedli njun umor. Kar pa je samo začetek njegove kalvarije, saj se vse počasi obrne proti njemu.
Film je zastavljen na zanimiv način, saj je že od vsega začetka nekaj, česar morda nismo pričakovali, hkrati pa ostaja svež, a briljantno morbiden in tudi dramatičen. Ramalho nam v njem pripoveduje o ljudeh in njihovih usodah, a na prepričljiv način, z osebno noto, z gonilom in cilji, za katerimi stremijo njegovi liki.
Seveda rad šokira, nam prikazuje brutalno nasilje, morbidnost ali spolnost, a to rad počne tudi Tarantino. Vsak pa ima svoj avtorski pečat, s čimer se nam vtisne v spomin, in pravkar omenjena mala mojstrovina je zagotovo take vrste.
Film je precej bližje sodobnim "preživetvenim" grozljivim videoigram, južnokorejskim ekstravagancam ali morbidnosti kakih Japoncev, Špancev ali Francozov kot pa moderni hollywoodski produkciji, pa naj bo ta neodvisna ali tista, ki prihaja iz največjih studiev. Pohvalno in pogumno. Vsi, ki si imate namen ogledati ta film, pa se pripravite na divjo filmsko izkušnjo z veliko preobrati in nepozabnimi prizori.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.