Za filmsko cenzorko Enid Baines (Niamh Algar) se zdi, da ima idealno službo, saj v okviru nje gleda vsakovrstne grozljive filme, ki so ji všeč. Hkrati pa je brezkompromisno natančna, saj filme pregleduje in ocenjuje, da bi potencialne gledalce obvarovala pred škodljivimi vplivi najrazličnejših grozovitosti, ki jih filmi tovrstnih žanrov ponujajo. Posebej razvit je njen zaščitniški čut, ki je še izrazitejši, saj ga napaja občutek krivde. Enid namreč muči skrivnost izginotja njene sestre, ki ga kar ne more priklicati v spomin. Kot ji povesta starša, ki sicer čutita njeno bolečino, so sestro razglasili za mrtvo, a trupla nikoli niso našli. Ko pa ji pod roke in pred oči pride grozljivi film zloglasnega režiserja filmskih "šokerjev", začnejo njeni spomini iz otroštva dobivati jasnejše obrise. Obenem pa se ji vedno bolj dozdeva, da je dogajanje v filmu srhljivo povezano z njeno preteklostjo ...
Če se spomnimo desetletja nazaj, drži, da se je s pojavom videokaset, predvsem formata VHS, sredi 80. let prejšnjega stoletja, zgodil razcvet nizkoproračunskih grozljivk. Na srečo vseh žanrskih ljubiteljev, ki so končno lahko uživali v piratskih nebesih prej nevidenega, na drugi strani pa izbruha družbene histerije in moralne panike. Sploh v ZDA in Veliki Britaniji, kjer je bila cenzura tovrstnih vsebin še posebej stroga. V določenih krogih, tudi političnih, je prevladovalo mnenje, da bodo tovrstni filmi (in kajpak pornografija) izpridili družbo. Po drugi strani pa je dejstvo, da je bilo vse skupaj samo primeren grešni kozel za preusmerjanje pozornosti na razgretem političnem parketu. Spomnite se le Margaret Thatcher.
Je lahko premila cenzura grozljivih filmov, v katerih se dogajajo gnusni umori, kriva za resnične umore? S podobnimi težavami se je v resničnem življenju ukvarjal Stanley Kubrick, ko so se v 70. letih prejšnjega stoletja dogajali ropi in celo večji zločini kot domnevna posledica njegovega filma Peklenska pomaranča. Seveda lahko različni ljudje ob tovrstnih filmih dobijo različne signale in ideje, a vseeno ne bi smeli prehitro sklepati, da življenje posnema umetnost in fikcijo, četudi se v določenih primerih (žal) to zares dogaja. A najbrž ne v prav bistrih in treznih glavah. Cenzorka je vpogled v glavo nekoga, ki želi ljudi obraniti pred filmskimi grozotami, a ga prav ta potegne v svet lastnih frustracij, ki se mešajo s podobami iz filma. Ali Enid to prinese odrešitev, pa se lahko prepričate ob ogledu filma.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.