33. Liffe: Kakšnega 'okusa' so vegani?

Vincent z ženo Sophie že veliko let vodi podeželsko mesnico. Oba sta pri svojem delu zelo srčna in zavzeta, svoje stranke pa obravnavata kot člane svoje družine. A dejstvo je, da njun posel nekako kopni, težko je ponuditi kaj novega, enako nič novega pa ni niti v njunem zakonu, ki je že dolgo brez prave iskrice.

Prodaja mesa je iz dneva v dan slabša, ni več kot nekoč, sploh ob dejstvu, da je moderno življenje drugačno, vedno več ljudi pa se odreka mesu, saj so na udaru tako vegetarijanci kot vegani. Mesnica je tik pred bankrotom, za povrhu pa sta še tarča agresivnih veganskih aktivistov, ko Pascal ob enem od teh naključnih napadov po nesreči ubije enega od aktivistov, ki ga iz same svete jeze razkosa. A usoda hoče tako, da s Sophie prideta na nenavadno idejo, na podlagi katere nehote odkrijeta novo tržno nišo za rešitev njunega posla.

Režiser Fabrice Eboué je zatrdil, da so "vegani, ki so videli film, večinoma razumeli, da do njih ne goji nikakršne zamere". Morda je še največje razburjenje povzročilo dejstvo, da so snemali v mesnicah s pravim mesom, torej z mrtvimi živalmi, zaradi česar bi bilo zanimivo prebrati v odjavni špici, ali je bila kakšna žival poškodovana v času snemanja filma.

Filmu, polnemu črnega humorja, težko očitamo zlonamernost, saj je prej hudomušno smešen, odlično zaigran, po drugi strani pa je njegova rdeča nit obsoditi skrajneže vseh vrst, ne glede na kateri strani so. Da tematika ni nič novega, se lahko spomnimo hongkonške komedije na temo "človeških mesnih pit", in sicer horror komedije The Untold Story (1993), ki je imela še dve nadaljevanji. Nekaj povsem drugega so grozljivke iz zvrsti t. i. kanibalske grozljivke, kjer so bili največji mojstri Italijani, predvsem režiserja Ruggero Deodato (Cannibal Holocaust, 1980) in Umberto Lenzi (Cannibal Ferox, 1981).

Seveda pa drži, da ljudje pogosto nočejo, da se zadeve razvedo in razkrijejo, četudi sami zase (pre)dobro vedo, da delajo nekaj hudo moralno spornega ali celo kaznivega. A je že tako, da se kaj hitro začne obdobje samozanikanja, lažne negotovosti in zatajevanja. Denar po navadi sicer ne smrdi, sploh v modernem kapitalizmu, ki zagovarja razkroj moralnih vrednot in je podrejen le kovanju dobička. A resnica je samo ena, ki vedno pride na dan, pa naj bo še tako šokantna, krvava, mesena ali veganska ...