35. Liffe: Demi Moore s substanco večne mladosti?

Črna komedija, srhljivka ali psihološka drama, še najraje pa "telesni horror", kakršnega se ne bi sramovala niti (morda?) ključna vzornika Coralie Fargeat, njena francoska režiserska kolegica Julia Ducournau (Titan, Surovo) ter starejši kanadski kolega David Cronenberg, ki je letos na Liffu prav tako prisoten s svojo odlično, futuristično napredno dramo Mrtvaški prt.

Jajčni rumenjak, ki se skrivnostno razmnožuje, substanca, ki "odklene" DNK in ponudi novo, mlajšo različico človeškega telesa. Elisabeth Sparkle (Demi Moore) je odcvetela hollywoodska zvezdnica, ki je postala  televizijska fitnes gurujka, ki spozna, da se njeni dnevi slave končujejo, saj ji njen producent Harvey (Dennis Quaid) že išče zamenjavo, da bi "pomladil" oddajo.

Po prometni nesreči, iz katere se Elisabeth začuda izkoplje skoraj brez praske, pa dobi ponudbo, za katero se ji zdi, da bi lahko bila prava rešitev, četudi na črnem trgu. Skrivnostni glas na drugi strani žice ji ponudi, da če si vbrizga posebno substanco, lahko njeno telo postane matrica in se za teden dni preseli v mlajšo in popolnejšo različico sebe. Elisabeth kljub oklevanju poskusi in se prelevi v mlajšo, lepšo, popolnejšo različico sebe, a se mora hkrati držati preprostega pravila: en teden za novo telo in en teden za staro, sedem dni za vsako. Popolno ravnovesje. Zdi se enostavno, a po drugi strani postane skušnjava po mladosti vedno večja in bolj pogubna.

Zanimivo je, da se je za takšno "telesno grozljivko" odločila prav Demi Moore, ki je že dlje časa nismo videli v kakšnem spodobnem filmu, saj je, če se spomnimo, z dejanskimi telesnimi popravki začela že pri dobrih 30 letih, ko je leta 1996 zaigrala v filmu Striptiz in je oboževalce razveselila (ali pač ne) s silikonskimi prsmi. Nedavno je dopolnila 62 let in še vedno je videti odlično, seveda tudi po zaslugi moderne lepotne kirurgije, torej nečesa, kar je v neposredni povezavi s pričujočim filmom.

Demi tako očitno premore dovolj samoironije, hkrati pa tudi poguma, da se je preizkusila v vlogi, ki se ukvarja z obupanim lovom na večno mladost. Končni učinek in vrhunec filma morate preprosto videti na svoje oči, ker ga je nemogoče opisati ali pokvariti užitek vsem tistim, ki uživajo v precej krvavih prizorih. Finale spomni celo na kultno zgodnjo mojstrovino Petra Jacksona (trilogiji Gospodar prstanov in Hobit) splatter Braindead (Dead Alive). Zato ni čudno, da je film za izvirnost prejel nagrado za najboljši scenarij na festivalu v Cannesu. Demi je na zanimiv način uprizorila povratek na velika platna, da pa je to v filmu, ki velja za enega bolj eksplicitno-krvavih, a hkrati tudi presenetljivih in zanimivih v iztekajočem se letu, pa je to samo še razlog več za nujen ogled, če se imate za resno ljubiteljico oz. navdušenca nad dobrimi filmi.