50 let norosti kolektiva Monty Python

Da je komični kolektiv Monty Python eden največjih stebrov britanske komedije in humorja, najbrž nihče ne dvomi. Ustvarjalci prelomne serije Leteči cirkus Montyja Pythona, ki je svojo pot začela že konec šestdesetih let, so med drugim ponudili tudi filme Monty Python in sveti gral, Monty Python: Bistvo življenja in Brianovo življenje. Skupino pa so sestavljali John Cleese, Sir Michael Palin, Eric Idle, Terry Gilliam, Terry Jones in Graham Chapman. Slednji je v večnost odšel že pred tridesetimi leti, leta 1989.

Kdo si ni zapomnil ministrstva za neumno hojo, skeča z mrtvo papigo, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki predstavlja serijo slavnih smrti, Angleža, ki Italijane uči italijanščine, Picassa, ki slika med vožnjo s kolesom, in še kupa drugih nepozabnih skečev? Ali pa dvoglavega črnega viteza, pojočega Jezusa, ki na križu prepeva "vedno glej na svetlo stran življenja", napravo, ki dela "ping", pesmi o tem, kako je vsaj spermij svet, pesmi pojočih gozdarjev ali kultno basanje s hrano g. Creosota? Monty Python je bil produkt tistega časa in geografije, ki je zrasla v britanskem povojnem obdobju, s koreninami v sistemu razredov in zavedanjem, da so bili tisti, ki so se imeli za boljše, vredni zgolj posmeha in prezira.

Serija se je tako z največjim zanosom delala norca iz družbenih struktur, hkrati pa svojo privlačnost gradila na nadrealistično smešnih nivojih. Posebna ironija pa je bilo tudi dejstvo, da jo je produciral BBC, ki je bil zgled za razredno ločevanje in okostenele družbene strukture, iz katere so se delali norca. Ves čas pa je bilo kot na dlani, da je vseh šest članov delalo nekaj, kar je bilo sicer težko natančno definirati, a je delovalo. Polovico je namreč sestavljalo njihovo pisanje skečev in domislice vseh vrst, druga polovica pa je bila sama izvedba oz. da so vse zamišljeno tudi zaigrali, pa naj je bilo na prvi pogled še tako neumno.

Po navadi sta skupaj pisala Cleese in Chapman, ter Palin in Jones, Idle in animator Gilliam pa sta najraje stvari delala vsak po svoje ter nato skušala "prodati" svoje ideje drugim, tisto, kar so vsi izglasovali, pa je potem pristalo v seriji. Nekatere zadeve so snemali v studiu, druge na terenu, kar pomeni, da so skušali posneti čim več stvari v kosu, četudi so bile na sporedu šele v kasnejših delih štirih sezon, v katerih se je zvrstilo 45 delov serije. Menda se svojega uspeha in dejstva, da delajo nekaj posebnega, niso zavedali vsaj prvih deset delov, kritiki pa so se, namesto da bi komentirali in podajali resnične sodbe, sprva temu raje izogibali in raje opisovali zgolj, kaj so komiki pač počeli.

Drži pa, da je bila serija od vsega začetka brez usmiljenja, brez opravičevanja in da je šesterica očitno zelo dobro vedela, kaj počne in kako se zadevam streže. Dokler tega končno nista dojela tudi občinstvo in kritika. Leta 1974 so jih začeli predvajati tudi v ZDA, kjer pa so nekatere dele serije zmontirali po svoje in so tako izgubile prvoten namen, proti čemer so se borili s tožbami, da so kasnejši deli za ameriško občinstvo lahko ostali nedotaknjeni.

Zanimivo pa je, da Cleese, ki mora svoji nekdanji ženi izplačati težke milijone in se je moral podati celo na turnejo Last time to see me before I die (Zadnja priložnost, da me vidite, preden umrem), trdi, da rodni Britanci komičnega kolektiva ne cenijo tako kot Američani in ostali oboževalci po svetu. Dejstvo je, da je v pol stoletja postala svojevrsten kult v svetu komedije, Cleese pa zameri britanskemu BBC-ju, ki serije že dvajset let ni dal na svoj spored, hkrati pa je prepričan, da te novinarji v trenutku, ko postaneš uspešen, začnejo dajati v nič.

"Očitno doma naš vpliv ni ravno močan. BBC nas ni dal na svoj spored več kot 20 let, v trenutku, ko si uspešen v Britaniji, te novinarji odpišejo. Pythone bolj obožujejo v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Sicer pa je ljubezen in vpliv Pythonov zares neverjeten. Ko imajo 60-letniki solze v očeh in se mi zahvaljujejo, da smo vsa ta leta skrbeli, da so se lahko smejali," je pred meseci izjavil Cleese, ki bo 27. oktobra dopolnil 80 let.

"Zame je pravo razočaranje dejstvo, da ljudje zdaj mislijo, da smo ljubki in nam prikimavajo, včasih pa smo jim šli na živce in jih jezili, ker mi je bilo neprimerno bolj všeč," je popularnost Pythonov komentiral Idle. Kot smo svoj čas slišali, se Jones bori z demenco, kar je komentiral kolega Palin. "Zdi se mi pomembno, da Terryja ne odpišemo, še vedno je tu, ni izginil. Še vedno je tam košček Terryja, tista iskrica v očeh. Kar zadostuje in sem hvaležen, da lahko grem in ga obiščem," je o bolnem kolegu izjavil Sir Palin.

Poleg serije in uspešnih filmov, so posamezni člani zgradili impresivne kariere tudi po koncu norosti z Montyjem Pythonom, čeprav so se ob posebnih priložnostih združili in nekajkrat spet zaigrali skupaj. Seveda na veliko veselje privržencev po vsem svetu. Cleesu je uspelo s serijo Fawlty Towers (Hotel poldruga zvezdica) in filmi, kot je Riba, imenovana Wanda, Gilliam je uspešen režiser, saj je posnel filme, kot so Brazil, Ribji kralj, Strah in groza v Las Vegasu in 12 opic, Palin je kot popotnik snemal dokumentarne serije in je uspešen pisec, Idle je zagrešil parodično skupino The Rutles, ki je parodirala Beatlese in ustvaril muzikal Spamalot, Jones pa je veliko režiral, tudi film Erik viking, ter napisal kup knjig za odrasle in otroke.