Mineva sedem desetletij od premiere Kekca

Junaški lik Kekca je filmsko upodobitev doživel 30 let po izidu trilogije pripovedk Josipa Vandota. Prvi film trilogije je imel premiero 18. decembra leta 1951, leto kasneje pa je na 13. Beneškem filmskem festivalu kot prvi slovenski film prejel mednarodno nagrado. Na vrhuncu svoje popularnosti je bil film predvajan tudi v tujini.

Film predstavi zgodbo pogumnega Kekca, ki se odloči odkriti Bedanca – moža, ki se ga vsi bojijo zaradi njegove zlobe in ga prisiliti, da za vedno zapusti njihove kraje. Kekca je takrat igral Matija Barl. Leta 1963 in 1968 sta sledila še dva Galetova filma, Srečno, Kekec! in Kekčeve ukane.

Mladinski literarni junak se je prvič pojavil v Vandotovih mladinskih pripovedkah o mladem pastirju, ki so bile objavljene v letih 1918, 1922 in 1924. Leta 1918 je Kekec izhajal kot priloga mladinskega lista Zvonček, nato pa je bil glavni junak še dveh Vandotovih pripovedk, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom, ki sta prav tako izhajali v Zvončku leta 1922 in 1924.

Knjižničarka Nataša Kokošinek je ob stoletnici literarnega Kekca leta 2018 dejala, da je Kekec med mladimi danes še vedno zelo živ, otroci si knjige in filme redno izposojajo, ravno tako pa pogosto obiskujejo tudi prireditve in ure pravljic o Kekcu. Meni, da se Kekec kot lik otroškega nacionalnega junaka uspešno kosa s sodobnejšimi liki, kot je Harry Potter. Literarni zgodovinar Miran Hladnik je ob isti priložnosti poudaril, da je Kekec zelo pomemben, saj določi kulturno obzorje in identiteto otrok od najmlajših let naprej. Vsaki generaciji prinaša drugačno sporočilo. Tako je bil tudi Vandotov Kekec nekaj drugega kot filmski Kekec, ki je nastal po drugi svetovni vojni.

Literarni Kekec je bil socialno depriviligran junak, ki je služil pri tujih ljudeh in je moral s svojo iznajdljivostjo ter spretnostjo pretentati nasprotnika, se znajti in poiskati svoje mesto pod soncem. Film pa na drugi strani govori o sožitju med otroškim junakom in vaško skupnostjo, ki stoji za njim in ga brani ter rešuje pred čudnimi bitji.

Kekec ima neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti. Negativ filma se je v Slovenijo šele nedavno vrnil iz kinoteke v Beogradu kot eden od 13 slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko. Triglav namreč ni imel primernega depoja za njihovo hrambo.