Beneški zlati lev filmu Nomadland, nagrada tudi Slovencem

V zmagovalnem filmu letošnje Mostre režiserka Chloe Zhao pripoveduje zgodbo Fern, odigrala je jo Frances McDormand, ki se iz svojega obubožanega mesta v Nevadi s kombijem kot sodobna nomadinja poda po svetu.

Srebrnega leva za režijo je prejel japonski režiser Kijoši Kurosava za film Wife of a Spy. V filmu je pred bližajočo se drugo svetovno vojno in invazijo na Mandžurijo na preizkušnji ljubezen žene do moža trgovca v mestu Kobe, ko se pojavi druga ženska. Nagrado za scenarij je prejel indijski filmar Chaitanya Tamhane za film The Disciple, ki je prejel tudi nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI. Tamhane v filmu pripoveduje zgodbo Sharada, ki sanja, da bo postal pevec tradicionalne indijske glasbe. V stoletja staro tradicijo ga uvede oče. Svojim sanjam sledi z vso iskrenostjo in disciplino ter se popolnoma posveti umetniškemu popotovanju, so vsebino filma povzeli na spletni strani festivala.

Nagrado Coppa Volpi za najboljšo igralko je žirija namenila britanski igralki Vanessi Kirby za vlogo v filmu Pieces of Woman, ki ga je režiral Kornel Mundruczo. Za najboljšega igralca je nagrado Coppa Volpi prejel italijanski igralec Pierfrancesco Favino za film Padrenostro, ki ga je režiral Claudio Noce. Posebno nagrado žirije je prejel ruski film Dear Comrades!, ki ga je režiral Andrej Končalovski. Posebna nagrada žirije Marcello Mastroianni za najboljšo novo mlado igralko ali igralca pa je prejel Rouhollah Zamani za vlogo v iranskem filmu Sun Children, ki ga je režiral Majid Majidi.

V tekmi za zlatega leva je bilo letos 18 filmov. V programu Obzorja je nagrado za najboljši film prejel iranski film The Wasteland, režijo podpisuje Ahmad Bahrami. Za življenjsko delo so letos nagradili britansko igralko Tildo Swinton in hongkonško režiserko Ann Hui. Umetniški direktor festivala Alberto Barbera je Swintonovo opisal kot eno najbolj izvirnih in mogočnih igralk, ki so se dokazale konec prejšnjega stoletja, Ann Hui pa kot eno najbolj spoštovanih, ustvarjalnih in vsestranskih režiserk našega časa.

Med nagrajenci tudi film slovenskih soustvarjalcev

Film srbskega režiserja Ivana Ikića Oaza, ki je slovenska manjšinska koprodukcija, je prejel nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev (Giornate degli autori). Nagrado podeljuje mreža Europa Cinemas, katere člani so tudi kinematografi slovenske Art kino mreže. Žirija je v obrazložitvi izpostavila: ''To je krasno posnet in zelo poetičen film, ki je v letošnjem programu Dnevi avtorjev izstopal in bil enoglasni izbor za nosilca nagrade. Ikićeva Oaza je nežen in pretresljiv, obenem pa čist in nekompromisen pogled na življenje in ljubezen mladih ljudi s posebnimi potrebami v državni instituciji. Režiser svoje igralce – naturščike obravnava z veliko pozornosti in velikim spoštovanjem, oni pa mu to vračajo z izredno močno in naravno izvedbo. Scenarij je popolno strukturiran, fotografija pa nudi prekrasne, nepozabne prizore. To je film, ki ga gledalci morajo videti v kinu. Mogoče je najbolj preprosto, če rečemo, da komaj čakamo, da ta film čim prej ponovno gledamo.''

V filmu Oaza so varovanci Doma za otroke in mlade Sremčica s pomočjo večletnega procesa vaj in delavnic pridobivali igralske izkušnje. Režiser Ivan Ikić pravi, da je njihov uspeh še toliko večji, saj v filmu niso igrali sebe, temveč fiktivne, zelo kompleksne like. Svetovni mediji so prejšnji teden po premieri pohvalili avtentičnost in občutljivost filma Oaza in ga opisali kot 'umetniški dosežek človekovega opazovanja'. Ob varovancih doma v filmu nastopata slovenska igralka Maruša Majer in ljubljenec regionalnega občinstva Goran Bogdan. Slovenski del ekipe sestavljajo še slovenska oblikovalka maske  Tina Šubic Dodočić ter producenta Miha Černec in Jožko Rutar. Glavna producenta Milan in Marija Stojanović sta iz srbske produkcijske hiša Sense. Film je srbsko-slovensko-nizozemsko-bosansko-francoska koprodukcija, pri njegovem nastajanju pa je sodelovala slovenska produkcijska hiša Tramal. Nastal je s finančno podporo Slovenskega filmskega centra ter ostalih nacionalnih filmskih skladov. Film Oaza se bo slovenskemu občinstvu predvidoma predstavil konec jeseni.

Letošnja Mostra, ki je potekala ob upoštevanju številnih varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, je bila prvi filmski festival na svetu, ki je bil izveden po zaustavitvi javnega življenja zaradi covid-19. Filmski festival v Cannesu, ki bi moral potekati maja, je bil namreč v fizični obliki odpovedan.