Črna borza: Film o ekonomskih razlikah med vzhodno in zahodno Evropo

Uvodni prizori filma spominjajo na neke druge čase. Transport ljudi na lokacijo, ločevanje moških in žensk, vpitje, kje naj kdo pusti prtljago. Zbeganost prišlekov v romunščini miri protagonistka Natalie, igra jo Anamaria Vartolomei, znana tudi iz filma Dogodek, ki že dela v poljedelsko-industrijskem obratu. Njen partner se preživlja s sortiranjem smeti. Plača ne zadošča za rešitev dolgov, zato se povežeta z romunskim znancem, ki svojo rešitev vidi v malih krajah.

Po spletu okoliščin ta naplete načrt, kako oropati muzej s podpisanimi slikami, saj za uokvirjeno brez podpisa na črtnem trgu ne iztrži niti evra. To je le ena od komičnih linij, pri katerih vztraja film. Romunskim delavcev iz revne vasi imeni Picasso ali Gauguin, ki sta, ironično, v muzeju na ogled v razstavnem kontekstu, polnem moralnega poduka in hkrati kolonizacije, ne pomenita nič. Dela želijo le prodati za malo višjo vsoto ter bolje zaživeti.

Rop je izveden z lahkoto kot posmeh vsej tej veličini in poziciji, s katere deluje višji razred. Dogodek temelji na resnični zgodbi iz leta 2012, ko se je rop zgodil na Nizozemskem. Film lahko gledamo tudi v luči nedavnih dogodkov v Louvru, ko je policija kmalu sporočila, da gre za dejanje amaterjev, ki so dragocenosti ukradli na presenetljivo enostaven način.

Toda, kot je za portal Cineuropa povedala režiserka, so mestoma komične situacije tu v prvi vrsti zato, da sporočilo lažje pride do občinstva. Režiserka, ki se je rodila v Bukarešti in se nato z družino preselila v Bruselj, pozna obe plati, poziciji. "Med sprehodi po mestu pogosto opazim veliko ljudi ob trdem, garaškem delu, na primer gradbene delavce, ki so še vedno prezirani. Pogosto v pogovoru z novimi znanci slišim: 'Oh, Romunija. Moja čistilka, čistilka mojih staršev ali mojega soseda je tudi Romunka.' Sledi neprijetna tišina, saj oba ugotoviva, kako normalno je povezovati ljudi iz moje domovine z delom, ki je potrebno, vendar ga nihče drug ne želi opravljati," je ponazorila.

Film je tako v prvi vrsti kritika temeljne ekonomske neenakosti v večkrat izpovedani srečni evropski družini, ki za ohranjanje svojega statusa vedno potrebuje "drugega".